begins

Batman Begins (2005)

Le kdo ne pozna enega izmed največjih detektivov stripovskega sveta, temnega viteza, Batmana? Redkokdo. Gre seveda za fiktivnega junaka, ki sta ga ustvarila Bob Kane in Bill Finger in ki se je prvič pojavil v Detective Comics #27, natančneje v majski izdaji daljnega leta 1939. Batman je alternativna osebnost ekscentričnega milijonarja Bruca Waynea, ki je bil kot otrok priča umoru svojih staršev. Zamaskirani plenilec kriminalcev ima višji motiv kot zgolj golo maščevanje, saj ga poleg izjemne inteligence in fizične ter psihološke superiornosti krasi predvsem občudovanja vredna moralna drža, podrejena idealu pravičnosti in zaščiti meščanov Gothama.

BD-S-7246

O jedrni zgodbi bi lahko napisal še marsikaj, vendar bi bilo to sila nepotrebno, saj Batman Begins obravnava ravno to – »rojstvo«  junaka, čigar prepoznavni znak je netopir. Tega se na svojstven, bistveno bolj temačen način loteva režiser Christopher Nolan, ki ga bo večina prepoznala po izvrstnem trilerju Memento. Gre za interpretacijo mita o Batmanu, česar se Nolan loti z izjemno vizijo, katere dosega po prvem delu iz leta 2005 – ki služi kot uvod v trilogijo –, ni bilo mogoče predvideti.

Kot je bilo že omenjeno, daje Nolanova priredba mita o Batmanu, predvsem pa njegova režiserska nadarjenost in izjemen občutek za ustvarjanje univerzumov znotraj filma, zgodbi – ki je bila v takšni ali drugačni obliki podana že ničkolikokrat –, edinstven pečat. Gotham je temačno mesto, ki ga vodijo mafijska združenja, ki s pomočjo podkupnin in strahu »navadnih« množic uživajo status nedotakljivosti. Seveda pa prepričljiv Gotham sam po sebi ne bi bil dovolj, če v njem ne bi našli izvrstne igralske zasedbe oziroma skrbno izdelanih likov, ki ga tudi sami oblikujejo in spreminjajo.

BatmanBegins_4

Christian Bale je izvrsten v vlogi Batmana, še bolj pa v vlogi Bruca Waynea. Njegovo fizično pripravljenost, ki je glede na predhodne vloge nekako pričakovana, lahko brez problema primerjamo z njegovo odlično igro. Samozavestno in lahkotno namreč ujame obe strani vloge, za katero bi lahko rekli, da mu je pisana na kožo. Zvestega Alfreda upodobi stari maček Michael Caine, medtem ko je bila vloga Luciusa Foxa zaupana prav tako odličnemu Morganu Freemanu. Če dodamo, da poleg omenjenih v svojih vlogah blestijo še Gary Oldman (Jim Gordon), Cillian Murphy (dr. Jonathan Crane), Liam Neeson (Henri Ducard) in da prijetno preseneti tudi Katie Holmes (Rachel Dawes), lahko zaključimo, da je zasedba naravnost navdušujoča. Povrh vsega pa je med igralci moč občutiti odlično kemijo.

batman-begins-20050526092925577-000

Poleg odličnega portreta temačnega mesta Gotham je v ospredju kajpak Bruceova preobrazba, ki nam je podana na eleganten način, s preskoki med različnimi obdobji Bruceovega življenja in nekaj ključnimi trenutki, ki so oblikovali njegovo osebnost in nam pokažejo pot in ovire, ki jih je prebrodil, preden je postal Batman. Središčni motiv je eno izmed najbolj elementarnih človeških čustev, tj. strah. V navezi z njim se Bruce sooča s svojo bolečo preteklostjo, negotovo sedanjostjo in z željo postati simbol upanja v prihodnosti. Tu film briljira in zadane srž Batmana in njegove predanosti boju z zlom.

Torej, kaj pravzaprav lahko očitamo tako ambiciozni, premišljeni, vizualno navdušujoči obuditvi zgodbe o Batmanu? Pravzaprav zelo malo. Lahko bi omenili nekoliko podhranjen akcijski del, ki pa je vseeno nekako logičen, glede na to, da film obravnava začetek zgodbe. Prva polovica je zato opazno boljša, saj temelji na rasti osrednjega lika in predstavitvi jedrne zgodbe, medtem ko druga polovica zgodbovno nekoliko pade, še bolj pa zmoti že prej omenjeni nekoliko nenavdahnjen akcijski del, ki izstopa še bolj zaradi dodelanosti preostalih elementov.

batmanbegins460

Pogled na film danes, ko je trilogija dobila svoj epilog, je nekoliko drugačen. Sporočilno in dogodkovno služi Batman Begins kot uvod v to izjemno režiserjevo vizijo, obenem pa ji postavi zelo trdne temelje, na katerih lahko nadaljnja filma gradita in nadgradita. Še bolj pomembno pa je, da ne gre zgolj za nadpovprečno adaptacijo stripovske zgodbe, temveč je končni izdelek tudi sicer nadpovprečen film. In čeprav specifičnost interpretacije ne bo všečna vsakomur, lahko zaključim, da ji nikakor ne gre zanikati filmske dodelanosti.

Vtis:

imdb

Lebi

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *