blessamerica

God Bless America (2011)

Če bi označili film, God Bless America, kot le še eno izmed mnogih komedij, ki se trudi biti nekaj več, bi mu zagotovo naredili krivico. Frank (Joel Murray) je običajen član družbe, s povsem običajnimi živce parajočimi sosedi, običajno dolgočasno službo (iz katere ga seveda odpustijo) in s povsem običajnimi družinskimi težavami. Ker vse skupaj še ni dovolj, Frank od svojega zdravnika, na ne pretirano sočuten način izve, da ima raka.

Frank se odloči, da bo svoj odhod iz tega sveta nekoliko pospešil, poprej pa se nameri soditi eni izmed zvezdnic televizijske »reality« oddaje. Še preden pa si v motelu uspe poslati kroglo skozi usta na vrata potrka mlado dekle, Roxy (Tara Lynne Barr), ki je bila priča njegovemu dejanju nad katerim je navdušena. Skozi njun pogovor ji uspe prepričati Franka naj ne naredi samomora, temveč se skupaj z njo poda na morilski pohod na katerem bosta sodila ljudem, ki si zaslužijo umreti. Igra obeh igralcev je imenitna, njuna kemija pa doda filmu še nekoliko več.

God-Bless-America-Movie-4

God Bless America je v prvi vrsti kritika sodobnega načina življenja in »socialnih bolezni«, ki jih širijo najrazličnejši mediji, od televizije pa vse do svetovnega spleta. V povezavi s tem bi lahko rekli, da je Frankova bolezen nekoliko ironična, saj je pravzaprav eden izmed redkih, ki ne »boleha« za simptomi  današnje sprevržene pop kulture. Krvavo popotovanje protagonistov je spretno začinjeno s humorjem in absurdnostjo, kar na nek način strivializira nasilje, kateremu smo priča, obenem pa odpira številna težka vprašanja.

God Bless America

Smo res tako zelo obsedeni z materialnim, trivialnim, absurdnim, da se nismo več sposobni posvetiti stvarem, ki so resnično pomembne? Smo res izgubili moralni kompas, spoštovanje, mero primernosti in pozabili na sleherna načela? Kaj vse smo pravzaprav pripravljeni narediti za pet minut slave in ali smo res del propadajočega imperija, v katerem so »reality« oddaje nekakšen novodobni Kolosej, ki služi zgolj temu, da odvrača pozornost od resnično pomembnih stvari?

godblessamerica

Predstavljam si, da vse vendarle ni tako zelo črno oz. enoznačno. Navsezadnje, če bi temu tako bilo, takšnih filmov ne bi bilo. Je pa prav, da po ogledu čutimo potrebo po postavljanju zgornjih vprašanjih, predvsem pa, da nas film do neke mere »prisili« k samorefleksiji. Ne, God Bless America ni film, ki bi zabaval, prav nasprotno, v sebi nosi precej pesimističen pogled na sodobno družbo in po ogledu ne bo pustil toplega občutka v prsih. In čeravno nimajo posamezni elementi filma nobene zares presežne vrednosti, je to zelo dobro nadoknadeno v smislu tematike in sporočila, ki ga nosi.

Vtis:

imdb

Lebi

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *