rises

The Dark Knight Rises (2012)

Zatem ko je bil film The Dark Knight tako med kritiki kot tudi gledalci tako sprejet odlično, so bila pričakovanja teh ogromna, kar je seveda pomenilo, da bo naloga režiserja Christopherja Nolana še težja. The Dark Knight Rises, kot je poimenovan poslednji del trilogije, bi moral svojega predhodnika vsaj doseči, če ne celo preseči, da bi zadovoljil večino ciljne publike. Brez končne vizije, ki je bila najverjetneje v glavi režiserja in njegovih najbližjih soustvarjalcev že ob začetku popotovanja, ki se je pričelo že daljnega leta 2005, bi težko dobili tako suvereno zaokrožen zaključek, zagotovo pa ne bi mogli računati na nov presežek v žanru.

anne-hathaway-selina-kyle-catwoman-the-dark-knight-rises-785x556

Osem let kasneje, zatem ko Batman prevzame odgovornost za dejanja padlega belega viteza Harveyja Denta, je Gotham zahvaljujoč laži mesto, ki se lahko veseli svoje prihodnosti in katerega ulice niso več polne kriminala. Kljub temu da je temni vitez le še senca svojih junaških dni, se zdi, da ni prav nobenega razloga za skrb. Ob pojavi pretkane tatice Seline Kyle (Anne Hathaway), ki predrami odtujenega Bruca pa se na obzorju pokaže nova nevarnost v obliki neusmiljenega terorista Banea (Tom Hardy), ki predstavlja, kljub ponovnemu povratku Batmana, morebiti največjo nevarnost doslej.

Zaključku trilogije primerno je produkcija na najvišji ravni, kar se vidi že v prvem prizoru, ki je zares navdušujoč, sploh če izpostavimo dejstvo, da je bil v celoti posnet s pomočjo kaskaderjev in praktičnih trikov; torej brez rabe računalniško generiranih učinkov (no skoraj). In čeprav smo občutka, da ni nič prepuščeno naključju, že dodobra vajeni, nas vseeno vedno znova navduši dodelanost Nolanovih stvaritev. Vse od prečudovite fotografije do vedno navdušujoče zvočne podlage (Hans Zimmer), ki s svojo udarnostjo in prepoznavnim stilom že tako spektakularnemu dogajanju doda še kanček več. Ogled v boljšem kinematografu je priporočljiv, saj je izkušnja na ta način še bolj zapomnljiva.

the-dark-knight-rises

Kljub podobni zgradbi, kar se tiče samega scenarija, je zadnji izmed Nolanovih filmov o Batmanu zopet bistveno drugačen, obenem pa z vidika celotne trilogije pomensko dobro zaokrožen. Središčni motiv strahu iz prvenca je tokrat obrnjen na glavo; prisotnost in sprejemanje strahu sta edina pot k uspešni zoperstaviti fizično superiornemu Baneu. Osnovna premisa je zopet nadgrajena in obarvana z aktualnimi političnimi in gospodarkimi problemi,  ki v povezavi z motivom terorizma in družbenega udara – uperjenega predvsem proti sprevrženi in dekadentni družbeni eliti –, oblikuje izjemno premišljeno in za žanr nenavadno globoko pomensko jedro.

john_blake

Problematiki primerno je tudi Batman prvič zares ranljiv in precej bolj odvisen od ostalih, kar se navsezadnje pokaže v spopadu z Baneom in prisotnostjo novih likov, ki bodo morali tokrat tako ali drugače odigrati še pomembnejšo vlogo pri reševanju Gothama. Stari odlični zasedbi se pridruži nekaj novih imen, kot sta npr. Joseph Gordon-Levitt (John Blake) in Marion Cotillard (Miranda Tate) ter prej omenjena Tom Hardy in Anne Hathaway. Joseph Gordon-Levitt, ki blesti v vlogi neustrašnega policista, v dogajanje vnese potrebno svežino in s prepričljivo igro znova dokazuje svoj igralski talent. Nič manj ne bi mogli pohvaliti Anne Hathaway, ki z veliko mero elegance ujame večplastno osebnost nedolžno očarljive in hkrati izjemno iznajdljive femme fatale Seline Kyle. Seveda pa nekaj prizorov, ob tudi tokrat odličnemu Christianu Baleu, zopet ukrade Michael Caine, ki zvestemu služabniku Alfredu pridoda otipljivo čustveno noto.

the_dark_knight_rises_1

Izbira glavnega antagonista je bila ob zgoraj povedanem, predvsem pa gledano z vidika vsebinske razsežnosti, ključnega pomena. Bane, ki ga je izjemno upodobil Tom Hardy, je širši publiki ne tako zelo znani negativec, čeprav gre za enega izmed najbolj inteligentnih in fizično impozantnih Batmanovih nasprotnikov. Sicer je Nolanova interpretacija svojstvena pa vendar v samem bistvu ohranja ključne sestavne elemente njegove edinstvene osebnosti. Hardyjev Bane z neusmiljeno brutalnostjo ter fizično in intelektualno mogočnostjo pri gledalcu vzbuja zastrašujoč občutek dominance, kar naredi lik še posebej privlačen.

movie-review-the-dark-knight-rises-620x413

Upodobitev je zaradi maske, ki prekriva osrednji del obraza, z igralskega stališča precej otežena, kljub temu pa zaradi tega na sami kvaliteti ne izgubi niti malo, saj je dotična nevšečnost s pomočjo govorice telesa, očesne igre in posrečenega glasu povsem izničena. Soočenja Batmana in Banea so podkrepljena s pomenljivimi dialogi, kar doda na veličastnosti spopada, v katerem je temni vitez prvič zares nemočen. Hardyjev izjemen portret dominance je nekaj, kar bo navdušilo marsikaterega Baneovega privrženca, hkrati pa nadaljuje tradicijo dodelanih in skrbno umeščenih person, ki ostaja zvesta stripovski podlagi.

Ko takole govorim, sicer dokaj upravičeno o samih presežkih, je težko izpostaviti stvari, ki niso bile tako zelo navdušujoče oz. za katere bi lahko rekli, da do neke mere kvarijo izkušnjo. Čeprav ne moremo govoriti o scenarističnih luknjah, je treba vseeno poudariti, da je na nekaterih mestih opaziti nekaj nedodelanosti, ki pa izhajajo predvsem iz dejstva, da so si ustvarjalci zadali izjemno nalogo, tako s produkcijskega kot tudi vsebinskega in sporočilnega vidika. Poleg tega lahko kljub posrečenosti izpostavimo končni zaplet, saj marsikomu (do neke mere upravičeno) ne bo najbolj všeč. Seveda  gre tu vendarle za izrazito subjektivne poglede na režiserjeve odločitve glede nekaterih ključnih trenutkov v zgodbi. Vseh želja in hotenj ni mogoče zadovoljiti in zato kritike na račun scenarija tudi tokrat ne bodo izostale.

The-Dark-Knight-Rises-Bane

Kljub omenjenim napakam in določenim nedodelanostim lahko film The Dark Knight Rises označimo kot vnovičen presežen izdelek znotraj žanra. Batman in Nolan sta si enostavno usojena! Odlična režija, ki botruje mnogim nepozabnim trenutkom, popelje ikonsko zgodbo izven meja domišljijskega in jo postavi v 21. stoletje, kjer jo nadgradi z aktualno tematiko in ji doda edinstven, realističen in temačen pečat. Morda še bolj pomembno pa je to, da se z odličnim poslednjim delom na najlepši način zaključi trilogija, ki predstavlja mejnik vsem prihodnjim filmskim adaptacijam zgodb o super junakih. Ob koncu tega čudovitega popotovanja znotraj najnovejše interpretacije mitologije o Batmanu vas lahko le še povabim k ogledu zadnjega filma, v kolikor tega še niste storili.

Vtis:

IMDb

Lebinger

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

0 comments on “The Dark Knight Rises (2012)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *