jagten

Jagten (The Hunt) (2012)

Danski film Jagten je eden tistih vsebinsko izjemno globokih, prefinjenih filmov, o katerem bi lahko povedal zelo veliko, obenem pa kot ljubitelj filmske umetnosti stežka razodanem karkoli v povezavi z dotično mojstrovino. V idealnem scenariju bi se bralec ob teh besedah ustavil in z branjem nadaljeval šele po ogledu filma.

thehunt_01

Glavnega igralca Madsa Mikkelsena bo večina verjetno prepoznala po vlogi antagonista v filmu Casino Royale (Le Chiffre). Sicer gre za igralca z obsežnim repertoarjem, je pa treba reči, da je to ena njegovih najboljših predstav do sedaj. Preostala igralska zasedba opravi svoje delo prav tako odlično, med njimi prednjačita Thomas Bo Larsen (Theo) in Lasse Fogelstrøm (Marcus). K občutku pristnega dogajanja v filmu v veliko pridoda performans najmlajše igralke Anike Wedderkopp (Klara).

05-jagten

Režiserju Thomasu Vinterbergu (The Celebration) in ostalim sodelavcem je uspelo v mnogih pogledih. Od minimalistične zvočne kulise, izjemne fotografije, ki je kompliment čudovitemu danskemu podeželju in do odličnega scenarija. Preplet teh prvin pripomore predvsem k izjemni pripovedni moči prizorov, v katerih sicer ni dialoga. Teh ni malo, v njih pa slika razodeva več kot zmorejo besede. Tematika brez tega najbrž ne bi bila tako dobro prikazana. Kinematografija in lepota pokrajine, ki jo prikazuje, na nek način služita kot protiutež vsebini, ki bo le redke pustila ravnodušne.

The Hunt

Osrednja nit filma je tabu spolne zlorabe otrok. Scenarij je s tega vidika zelo učinkovit. Gre za pomenljiv portret zaznamovanosti posameznikov in odziva skupnosti ob tovrstnih dogodkih. Kljub temu, da se jedro zgodbe vrti okoli Lucasa (Mikkelsen) so praktično vse vloge ključnega pomena za celosten pogled na obravnavano tematiko. Znotraj tega je zelo dobro izpostavljena resnost obtožb v povezavi s tovrstnimi delikti. Film se ne osredotoča na žrtev, temveč na storilca. Poudarek je na raznolikosti vidikov vpletenih in čeprav je to do neke mere težko sprejeti, je zgodba zaradi tega toliko bolj prepričljiva.

thehunt_04

Režiser je v intervjujih izpostavil zmožnost odpuščanja in prijateljstvo, ki ga tovrstni dogodki postavijo na preizkušnjo. Poleg tega nam je v neprizanesljivi luči predstavljena družbena kazen, ki je v marsičem hujša od pravnih sankcij. Meja med spontanimi povračilnimi dejanji in človeško okrutnostjo je zabrisana do te mere, da postane pojem krivde precej relativen.

hunt2

Odgovori na vprašanja niso enostavni niti enoznačni. Prizori so temu primerno čustveno kompleksni in to brez nepotrebne nazornosti. Od manjšega nelagodja, ki ga občutimo tekom filma pa do izrazitega zavračanja videnega, je vse skupaj dobro zaokroženo z nedorečenostjo glede ključnih dejanj. Sodba je tako v veliki meri prepuščena gledalcu.

Kaj še reči, ko pa je bilo nemara povedanega že preveč? Lahko bi zaključili, da je film obvezen ogled, vendar bi bil to prevelik kliše za takšen film. Navsezadnje gre za izdelek, ki vam lahko povsem spremeni pogled na enega največjih družbenih tabujev; izvrstna kinematografija se zdi ob tem zgolj kot bonus, kar samo po sebi pove veliko. Film spada na področje umetniškega ustvarjanja, hkrati pa lahko in mora služiti tudi kot družbenokritična refleksija. Vinterbergov Jagten ta dva pojma združi mojstrsko.

Vtis:

imdb

Lebi

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *