stoker-title

Stoker (2013)

»Ljudje smo podobni rožam, ki ne morejo vnaprej določiti barve svojih cvetov, torej ne moremo biti odgovorni za tisto, kar postanemo. Šele, ko to sprejmemo, smo lahko resnično svobodni.« Misel, s katero odpre Stoker, psihološki triler Parka Chan-wooka, ki označuje režiserjev prvenec v angleškem jeziku. Stvaritelj uspešnic Sympathy for Mr. Vengeance (2002), Oldboy (2003) in Lady Vengeance (2005), je vse prej kot konformističen ustvarjalec filmov in s svojim najnovejšim izdelkom od tega ne odstopa. Hipnotično stiliziran, provokativno kontroverzen in premaknjeno poetičen, to je film Stoker.

stoker-2013-movie-poster21

Scenarij je napisal zvezdnik televizijske serije Prison Break, Wentworth Miller. To je bil njegov prvi scenaristični poskus, za katerega je porabil kar osem let. Ker pa po navadi scenarijev igralcev v filmskem svetu nihče ne jemlje resno, je Miller pod avtorja napisal svojega psa Foulkeja in dodal ime Ted (Ted Foulke). Odločitev se mu je več kot očitno obrestovala, saj sta se za projekt poleg režiserja Parka začela zanimati tudi brata Ridley in Tony Scott, ki sta prevzela vlogo producentov. Za Tonyja pa je bilo to tudi zadnje delo, saj je kmalu po končani produkciji umrl. Celoto je zaključil Clint Mansell, ki je svoj delež prispeval v obliki glasbene spremljave. Njegovo delo smo lahko zasledili že v filmih Black Swan (2010), Moon (2009), The Wrestler (2008) in Requiem for a Dream (2000).

India (Mia Wasikowska) je ravnokar dopolnila 18 let. Namesto slavja pa družino zaobjame črni val žalovanja, saj na isti dan njen oče umre v avtomobilski nesreči. Socialno distancirana, tiha in zadržana India se stežka prebija skozi mučne trenutke, še toliko bolj pa to velja za njeno mati Evelyn (Nicole Kidman), ki se opira na zadnje atome moči, da ne razpade pod pritiskom psihičnega zloma. Da pa bi bile stvari še bolj zakomplicirane, se v hišo vseli stric Charlie (Matthew Goode), za katerega India ni vedela, da sploh obstaja. Njegovi vprašljivi motivi in skrivnostnost v Indiji prebudijo razdvojene občutke, prvotna odtujenost pa se vedno bolj začne spreminjati v občutek naklonjenosti.

2013-06-22

Film uspe po zaslugi odličnih predstav igralcev. Nicole Kidman je popolna izbira za nevrotično žensko srednjih let, nalogo pa opravi s takšno popolnostjo, da se nam porodi vprašanje, ali oskarjevka sploh igra vlogo. Matthew Goode je izjemen pri ohranjanju misterioznosti, njegova disonanca med deškim videzom in peklenskim pogledom pa je popolna poosebitev »strica Charlieja«. Mia Wasikowskova je neustrašna v svojem spustu v brezno psihološkega terorja, zato se lahko le nadejamo njenih novih filmskih podvigov.

Stoker je psihološki triler, ki vas udari takrat, ko to najmanj pričakujete. V hollywoodski svet vdihne še kako potrebno svežino, žalostno pa je dejstvo, da je za to potreben korejski režiser. Njegov namen ni biti strašljiv, ampak provokativen in bizaren. Namesto poceni trikov strašenja, ki so značilni za omenjeni žanr, se Stoker raje osredotoči na ustvarjanje napetosti in misteriozne atmosfere znotraj tega bizarnega dvorca, v katerem so osebe ujete kot v nekakšni pravljici. Večino dogajanja se odvija znotraj štirih sten, zato film oddaja občutek utesnjenosti in brezčasnosti, dvorec pa se spremeni v vesolje znotraj samega sebe, kar še dodatno zamegli mejo med resničnostjo in fantazijo.

stoker-22

Film se posveti tudi simboliki. Subverzivna zgodba o odraščanju vsebuje npr. presenetljivo veliko število motivov ptic, kar predstavlja Indijino odraščanje in zapuščanje »gnezda«. A namesto, da bi India odšla v iskanju dobrote in vrednot, na koncu odide kot utelešenje čistega zla. Veliko pozornosti je namenjeno osrednjemu prostoru hiše – stopnišču. Igra elevacije in različnih nivojev je še ena izmed pretkanih potez režiserja Parka, s čimer se izraža podrejenost in borba moči med glavnimi osebami. Charlie Indiji pove tudi sam, da je podrejena, ker stoji nižje od njega na stopnišču. In ko se zgodba odvija, se India fizično in metaforično vzpenja. Tako se med njima začne ples, vprašanje pa je, kdo bo vodil na koncu.

V filmu Stoker je interpretacija prepuščena gledalcu. Prisotno je nemalo metaforičnih prispodob, optičnih iluzij in nadrealističnih sekvenc, ki pustijo v nevednosti še tako dovzetnega filmofila. Estetski vidik, uporaba barv in zorni koti snemanja pa s kapljico za kapljico ustvarijo ocean elementov, ki krasi to inovativno in predrzno umetniško delo.

stoker-mare1

Pa naj bodo to Indijini črno-beli čeveljci, erotično igranje klavirja, zmrznjena glava v hladilni skrinji ali masturbacija ob podoživljanju nasilja – film je poln fetišističnih podob, ki so umeščene ravno v pravi meri, da ne odvračajo pogleda od substance, poskrbijo pa, da prizori družinske drame ovite v bodečo žico sprevržene zavesti ostanejo v vaši glavi še dolgo po ogledu.

Vtis:

imdb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *