Brez naslova

Killing Season (2013)

Kot opozorilo proti ogledu filma Killing Season so mi utripale kar tri rdeče luči. Prva izmed teh je režiser Mark Steven Johson, ki je odgovoren za skropucala kot so Daredevil, When in Rome in Ghost Rider, da ne omenjam scenarističnih poskusov Jack Frost in Elektra. Drugo prezrto opozorilo je dejstvo, da je Robert De Niro v glavni vlogi nadomestil Nicolasa Cagea (projekt je bil sprva mišljen kot nadaljevanje filma Face Off pod režisersko taktirko Johna McTiernana). Slavni nečak Francisa Forda Coppole bo očitno poslednji akt svoje kariere namenil akcijskim “flickom”, ki so že od začetka obsojeni na propad. Stolen, Drive, Angry, G-Force, Next, National Treasure in The Wicker Man so le nekateri naslovi, ki blatijo ugled nekoč zelo dostojnega in celo z oskarjem nagrajenega igralca. Tretji namig je zgrožen občutek ob ogledu trailerja in izbiri glavnih igralcev. 69-letni dedek De Niro in 59-letni kvazi Srb z umetno brado in presajenimi lasmi Travolta v boju ena na ena do smrti? Ne, hvala. Mar je res zmanjkalo dobrih vlog za prekaljene igralske mačke, ali pa sta kriva prepotentnost in dokazovanje moškega ega, ki prideta do izraza v izgubljenem boju s starostjo? Dejstvo je, da če prevoziš tri rdeče luči, slej ko prej pride do nesreče.

864b259ae2f54303bd48f0381a2d8878

Zgodba sledi dvema veteranoma iz vojne v Bosni. Prek utrinkov iz preteklosti vidmo skupino srbskih vojakov, zajetih in ustreljenih en za drugim. Ena izmed žrtve je Emil Kovac (Travolta), moški s puško za njim pa Benjamin Ford (De Niro). Preselimo se v sedanjost, kjer 20 let starejši Ford v samoti neokrnjene narave celi vojne brazgotine in travme, ki so ga odtujile od lastne družine, po srečanju z neznancem v kapuci pa mora kaj hitro obuditi vojaško znanje in se soočiti s svojimi strahovi, tokrat v pravičnem boju mož na moža. Naj se lov začne!

Recimo le, da ne vidimo vsak dan filma, v katerem si Robert De Niro iz noge koplje šrapnel ali ustreli puščico skozi obraz Johna Travolte. Burleska Killing Season deluje, kot da so bili sodelujoči vsak v svojem filmu. Pustimo ob strani jokave posledice vojnih grozot, pristransko upodobitev Srbov v vojni za neodvisnost Bosne in Hercegovine (očitno je zmanjkalo Rusov in Korejcev) in ceneno poveličevanje ameriškega patriotizma, film je 80-minut trpljenja, a ne likov na filmskem platnu, temveč gledalca. Nešteto preobratov vlog mučitelja in mučenca (da ne omenjam razpleta filma) pospremljenih s psevdo-globokimi monologi o obžalovanju in maščevanju ne ponudi prav nobene mentalne stimulacije ali suspenza.

 2013-07-15-21

Killing Season si preostalo čast reši s čudovito kinematografijo, igro De Nira (v prizorih, kjer je osameli veteran in ne gorski bojevnik) in prav posrečeno kombinacijo vodilne melodije (“score”) ter glasbene uspešnice Johnnyja Casha »Don’t Take Your Guns to Town« (očitna referenca na sila podoben, a mnogo boljši izdelek režiserja Williama Friedkina, The Hunted iz leta 2003, ki ga v glavnih vlogah krasita Tommy Lee Jones in Benicio Del Toro).

Kamere letijo čez slapove in grebene, medtem se protagonista lomita in pretegujeta ob ridikuloznih prizorih tepeža, eden igralec bolj slaboten od drugega. Ton filma je na drugi strani smrtno resen, režiser pa želi v tem kaosu s pridihom vojne drame najti neko sporočilnost, ki se izgubi v nadrealizmu De Nira in Travolte kot možatih »rambo« tipa specialcev. Igra mačke z mišjo v Killing Season predstavlja spodbuden zaplet, a film spodleti, saj ni nič drugega, kot padanje v zasedo s slabim naglasom.

Vtis:

imdb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *