only-god-forgives-bilde-3 - Kopija

Only God Forgives (2013)

Samo bog odpušča – sporočilo vredno premisleka in naslov najnovejšega »art« filma režiserja Nicolasa Windinga Refna (Pusher, Bronson, Drive), ki je tudi tokrat obrnil hrbet komercializmu in ustvaril pravo poetično-nadrealistično dnevno moro, prepleteno s filozofskimi in moralnimi podvprašanji, na katero bi bil ponosen sam Kant.

V filmu nastopajo Ryan Gosling (The Notebook); asocialen in introspektiven do točke popolne odsotnosti (podoben liku iz Drive) Gosling blesti v kontroverzni vlogi, ki ga oddalji od hollywoodskega »pretty boy« statusa, Kristin Scott Thomas (The English Patient); odtujena, vulgarna in psihopatska kot še nikoli prej in Vithaya Pansringarm (Mindfulness and Murder); dokaj neznani igralec pooseblja čisto zlo z diabolično suverenostjo.

1066-130516111527982-1.jpg

Julian (Gosling), vodja kluba borilnih veščin in prikriti prekupčevalec droge, mora po maminem naročilu poiskati morilca brata in maščevati njegovo smrt, pri tem pa se spopade s svojo usodo – »Angelom maščevanja«.

Eksistencialistični psihotriler Only God Forgives predstavi minimalistični scenarij (Gosling spregovori zgolj 22 vrstic teksta), a so zato besede nadomeščene s čudovito kinematografijo polno lesketajočih se barv, alegoričnimi podobami in simboli, fenomenalno kombinacijo elektropop glasbene spremljave z vizualnimi interpretacijami psihosocialnih procesov in kot nož ostro atmosfero.

onlygodforgives1

Ne predstavljam zaman filmske izkušnje kot božansko doživetje, saj je film prepreden z religioznimi motivi. Poleg azijske kulture (npr. karaoke imajo prav poseben, skorajda svečan pomen) in tematskega okvirja odrešitve ter iskanja samega sebe, je antagonist prikazan kot nadčlovek, božji srd, ki poravna vse račune, ne iz sadističnih motivov, temveč pravičnosti – ohranjanja ravnovesja višjega reda in zakona »oko za oko«, ki sklene življenjski krog. Skrivnostni in otopeli liki so kot zbledele kopije resničnih oseb, ikone s freske, ki skupaj tvorijo božansko celoto. Izpostavljen je tudi motiv rok, ki služijo kot prispodoba (ne)dejanj – stvar, ki nas določa kot ljudi. Za vsako akcijo obstaja enakovredna reakcija in za vsak zločin takšna ali drugačna kazen, ki jo v tem osvežujoče izvirnem vrhuncu dosedanje filmske sezone izvrši vihteča se katana.

only-god-forgives-08

Nicolas Winding Refn nam z maščevalno-uničujočim Only God Forgives postreže 90 minut čistega filmskega užitka. Cineastičen biser, ki ga realizira s čudovitim kadriranjem, premišljenim izborom kulis, mojstrsko in predvsem potrpežljivo odmerjenim tempom, subtilno izpostavitvijo filozofsko-religioznih motivov, implicirano seksualnostjo in eksplicitnim nasiljem ter izvrstno elektronsko zvočno podlago. Če dodamo še odlično zasedbo, ki z vestrnovskim izmenjevanjem pogledov nadomešča nepotrebne dialoge, dobimo izjemno stilizirano in dodelano nadrealistično celoto, ki kar kliče po interpretaciji in umskem premlevanju še dolgo po ogledu. Brez dvoma košček umetnosti, ki ga ljubitelji filma ne smete spregledati.

Lebinger

only-god-forgives-image-09

Temu pridoda tudi počasen ritem (a po svoje srce butajoč), ki v igri nasilja ne ponudi zmagovalca (saj ga ni), pač pa je popolna prispodoba za človeško otopelost modernega sveta. Hipnotičen, zlovešč, agresiven in uporniški film Only God Forgives pove in pokaže vse kar mora, da doseže svoj namen – predstavi originalno idejo, šokira, predrami in prevzame s svojo mogočnostjo.

Kljub večinskemu mnenju kritikov, da je film dolgovezen, se s to izjavo ne bi mogel strinjati. Noben prizor se mi ni zdel prisiljen ali odvečen; kritiki nepoglobljenosti likov pa lahko namenim le ciničen nasmešek, saj je ravno to bistvo filma. V podzemnem svetu ekstremnega nasilja, spolne iztirjenosti in moralne sprevrženost ni prostora za emocije, ampak samo posel.

only-god-forgives-10

Film, ki zahteva gledalčevo popolno koncentracijo in predanost, ne prinese ničesar na pladnju in tako kot mnogo drugih artističnih filmov ni za širše množice. Vtis gre lahko le v dve smeri: ali si ga boste zapomnili kot mojstrovino ali pa bedarijo, vmesnega polja ni, v obeh primerih pa režiserju ne moremo očitati poguma, strasti ali drznosti, saj je ustvaril noviteto, ki vam bo v vsakem primeru zagotovo ostala v spominu. Only God Forgives »trpi« za pomanjkanjem dialogov, vi pa boste po ogledu ostali brez besed.

Vtis:

imdb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

4 comments on “Only God Forgives (2013)

    1. Očitno je to kar prevladujoče mnenje med slovenskimi blogerji, zanimivo glede na začetne kritike filma. Premalo je podobnih filmov, ne toliko v smislu stila, kot njegovi originalnosti in drznosti.

      1. Film kritizirajo tisti, ki so pricakovali Drive 2. Meni je vsec, ker je blizje Valhalli oz. morda celo Lynchu. Pa saj, vsak kult gre cez zacetno fazo, kjer mnogi vihajo nosove, cas pa pokaze za kaksno delo v resnici gre. Sem mnenja, da je nekaj podobnega v tem primeru.

        Se pa strinjam, da takih filmov manjka.

  1. Prav zanimivo, da si omenil Lyncha (meni osebno ni eden boljših), opazil sem, da se je režiser zahvalil Noetu in Jodorowskyju – sta imela kaj zraven filma ali sta ga samo navdihnila s svojimi deli?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *