page7

This Film Is Not Yet Rated (2006)

Ta čas krajšajoč dokumentarec raziskuje delovanje ameriške organizacija MPAA (Motion Picture Association of America), filmskega ocenjevalnega sistema, ki si je skozi leta (nastanek leta 1922) ustvaril pravcati monopolni imperij; z namenom ohraniti dobrobit in samostojnost Hollywooda, izničiti vladno cenzuro in ohraniti spodoben moralni ton v ameriških filmih.

Režiser Kirby Dick prek pogovora z režiserji, kritiki, igralci, akademiki in bivšimi člani odbora izpostavi eno izmed umazanih skrivnosti Hollywooda. Pri tem mu pomaga tudi privatni detektiv, ki razišče skrivne identitete članov odbora, eno izmed najbolj prikritih javnih organizacij v Ameriki (poleg CIA).

30650_rejting-associacii-mpaa_or_this-film-is-not-yet_1600x1200_www_gdefon_ru

Težava pri navidezno popolnem sistemu nastane tedaj, ko začetna ideja neizpostavljanja otrok filmskemu nasilju in eksplicitni spolnosti skozi leta postane zgolj krinka za lobiranje in pristransko podeljevanje oznak, ki jo napaja gonja po dobičku. In na tej točki pridemo do vprašanja, kdo stoji za vsem tem? Kakšno presenečenje – osem največjih filmskih studijev (Paramount Pictures, 20th Century Fox, Loews, Universal Studios, Warner Bros., Columbia Pictures, United Artists in RKO Pictures), ki že vrsto let krojijo filmski svet, njihov primarni cilj pa sklepam, da ni dobrobit gledalcev. Še več, celotna organizacija je last šestih masivnih korporacij, ki skupaj nadzorujejo več kot 90 odstotkov vseh medijev v ZDA (Walt Disney Studios Motion Pictures; Paramount Pictures Corporation; Sony Pictures Entertainment Inc.; Twentieth Century Fox Film Corporation; Universal City Studios LLC in Warner Bros Entertainment Inc.).

Preprosto rečeno, filmski ustvarjalci, ki si želijo, da bi njihov film ugledal luč sveta, morajo spoštovati predpise in pogodbe (ostati znotraj želene oznake studia), kar botruje k rezanju prizorov (primer Oz the Great and Powerful) in odstranjevanju celotnih sekvenc, kar lahko močno oslabi film in njegovo sporočilno substanco. Težava oznake NC-17 je v tem, da četudi dobiš distribucijo, studio pogosto ne bo izdal filma, da izgubljenega deleža trga (ogled dovoljen osebam nad 17 let) sploh ne omenjam.

mpaa-ratings

Tako so pri ocenjevanju prisotna dvojna merila, kar se najbolj opazi pri filmskem nasilju in spolnosti. Dokler smrt na ekranu deluje kot fantazija – kjer otrok ob prizorih nasilja zares postane otopel, v njih morda celo brezbrižno uživa, se mu zdi popolnoma razumljivo, da ustreliš človeka, dokler je ta eden izmed »podlih fantov« – je to zabava za celotno družino in film dobi kvečjemu oceno PG-13 (primer The Lone Ranger). Na zaslonu lahko namreč umre na tisoče ljudi, a dokler ni prisotne krvi in je vse skupaj narejeno dokaj neizrazno ter neosebno, je sprejemljivo. Prikaz dejanskosti in realističnih posledic krogle v želodec človeka, pač ni (avtomatsko oznaka NC-17).

Dejstvo je, da bi moralo biti ravno obratno. Starši in njihova presoja so tisti, ki so odgovorni pri tem, kaj gleda njihov otrok. Če pa že mora biti, potem naj realistične posledice nasilja, vse trpljenje, curki krvi, držanje lastnih črev v rokah in ostale grozote, ki spremljajo podobna dejanja, prejmejo oznako PG, medtem ko fantazijsko klanje brez posledic nosi oznako NC-17 (primer Shoot ‘Em Up). Menim, da imajo podobni filmi dejansko večji učinek na nasilje v družbi (če sprejmemo to teorijo). Medtem, ko je skoraj vsakršno nasilje še dovoljeno, pa se vse skupaj pošteno zatakne pri spolnosti, ki se prikriva kot največji družbeni tabu, vsaj ko govorimo o ženskem zadovoljevanju, saj seveda živimo v seksistični družbi, zato so tudi seksualni prizori večinoma prikazani s strani moškega.

mpaa-screen

Pronicljiv dokumentarec tipa »talking heads« mogoče resda ne ponudi velike količine zanimivih informacij, toda nedvomno spodbudi razpravo o tem, kdo so ti ljudje, ki si privzemajo pravico do odločanja, katere filme lahko gledamo v kinematografih. Tu imamo še motiv omejene pravice govora, izražanje filmskih ustvarjalcev in zatiranje ustvarjalne umetniške svobode. Mar ni ravno to bistvo filma? Zakaj bi torej podpirali moč in iracionalnost sistema, s katerim dejansko upravljajo produkcijske hiše, z nižanjem kvalitete filmov pa posledice nosimo gledalci? Aja, še nekaj, This Film Is Not Yet Rated je ocenjen z oznako NC-17.

Vtis:

 

imdb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *