letgo_desktop_1920_1200

Gravity (2013)

Inženirka aeronavtike Dr. Ryan Stone (Sandra Bullock) in izkušeni astronavt Matt Kowalsky (George Clooney) se na rutinskem »vesoljskem sprehodu« znajdeta sredi naravne katastrofe – člani ekipe so mrtvi, plovilo je uničeno in edini preostali zvok, je zvok tišine. Prepuščena sama sebi morata uporabiti vse svoje znanje in izkušnje, če hočeta prebroditi prostrano črno praznino in se vrniti nazaj na modri planet.

gravity-2013-photos

Priznam, Sandre Bullock nikoli nisem smatral za odlično igralko – vse do sedaj. Njena upodobitev znanstvenice Stone odseva ves napor, ki ga je vložila v pripravo za to fizično (šest mesecev priprav) in psihološko (kasneje se je spopadala z depresijo) izredno zahtevno vlogo. Igralka je med snemanjem veliko časa preživela v utesnjenih prostorih, kjer se je morala spraviti v mentalno stanje astronavtke, ki se bori za svoje življenje. 49-letna Američanka je glede svojega lika šla celo v takšne podrobnosti, kot je na primer preučevanje njenega dihanja. Pomemben aspekt filma, ki nemalokrat zapolni drugače popolno tišino vesolja, je dovršena študija vpliva emocij, stresa in pomanjkanja kisika. Sandri oskar po mojem mnenju ne uide.

Pridruži se ji George Clooney, ki filmu poleg svojega slavnega obraza ne doprinese nič neponovljivega, a svojo nalogo kljub temu opravi več kot solidno. Osebno bi izbral manj znana igralca, ki v gledalcu ne prikličeta na desetine filmov, kjer sta v preteklosti že pustila svoj pečat. S tem bi film dobil še večjo avtentičnost, moramo pa razumeti, da sta imeni skrbno izbrani.

gravity

Režiser, scenarist in producent filma Alfonso Cuarón se nam je v preteklosti že predstavil z nekaj čudovitimi deli, kot so A Little Princess, Great Expectations in Y tu mamá también, toda prava prepoznavnost je prišla šele z distopično dramo Children of Men. Uspeh mu je nemudoma prinesel ponudbo filmskega studia Warner Bros., ki je v Mehiki rojenemu režiserju za naslednji projekt dal popolnoma proste roke in 100 milijonov začetnega proračuna. Prepričan pa sem, da niso bili najbolj navdušeni, ko jim je ta predstavil scenarij za 90-minutno vesoljsko dramo z dvema osebama. Potrebovali so dodatno zavarovanje in tu v enačbo vskočita Bullockova in Clooney, da ne omenim glasu kontrolorja misije, ki ga v poklon klasiki Apollo 13 posodi Ed Harris.

Alfonso Cuarón ni režiser, temveč filmski umetnik, ki napisano besedo nadgradi s sliko in s tem izrazi svojo vizijo. Ustvarjalec je s strani financerjev naletel na kar nekaj zahtev; med drugimi so hoteli izmenjavanje slike s kontrolnim štabom misije, več eksplozivne akcije in ljubezensko zgodbo med glavnima likoma. Scenarij, ki ga je napisal skupaj s svojim sinom, ne vsebuje ničesar od tega in to nam o Cuarónu pove ogromno.

clooney-gravity

Eden izmed razlogov, zakaj je Gravity tako učinkovit, je prikaz subjektivnega in objektivnega doživljanja okoliščin. Začenši z uvodnim kadrom, ko nas film enostavno posrka vase in nas postavi na pročelje vesoljskega plovila, pa do premika kamere znotraj astronavtske čelade, ki nam ponudi »point of view« posnetke kaotičnega dogajanja, ki so podprti z nevrotično-klavstrofobičnimi izdihljaji in kriki na pomoč. Toda, kot pravi znana naslovna vrstica filma Alien: »In space no one can hear you scream!«

Gravity pospremi čustveno potovanje glavne junakinje skozi nečloveške napore do odrešitve in s tem ponovnega rojstva. Na to nas opominjajo pretkano umeščeni kadri, kot je  prizor z glavno junakinjo po njenem uspešnem boju s pomanjkanjem kisika in vrnitvijo na vesoljsko plovilo. Če smo pozorni, jo lahko opazimo zviti se v položaj fetusa, medtem ko kabli plovila ponazarjajo otroško popkovino.

nova-mapa1

Tehnično dodelan izdelek, katerega vizualna podoba ne služi sama sebi, ampak je zgolj nadgradnja premise, resda ponudi minimalistično zgodbo, zato pa nam dovoli osredotočiti se na vse preostale filmske elemente, kot so na primer neprekinjeni dolgotrajni kadri, ki gledalca zgrabijo za grlo in ga enostavno ne spustijo.

Gravity spada pod znanstvenofantastični žanr, a vsebuje izredno malo »fantastike«. Film je natančen prikaz človeškega ravnanja pod silnim pritiskom smrtonosnih okoliščin; realističen, grozovit, surov in udaren. Vesoljsko-psihološki teror v polnem pomenu besede.

gravity-movie-wallpaper-5

In čeprav smo v odkrivanju kotičkov vesolja v zadnjih nekaj desetletjih močno napredovali, še vedno ostajamo na ravni nebogljenega otroka, ki v začudenju usmerja svoj pogled k zvezdam. In čeravno nastopi dan, ko bomo dobili odgovor na veliko vprašanje – »Kaj je tam zunaj?« – se moramo vprašati, si to resnično želimo vedeti?

Veličina ter neizprosnost vesolja na eni strani in majhnost človeka na drugi je strah vzbujajoča misel, ki nam prikaže človeško raso kot majhno piko na enormnem platnu časa in prostora. Film tako istočasno naveže stik tudi z aktualnim družbeno-političnim dogajanjem in nam naše vsakdanje težave predstavi kot nepomembne. Človeška potreba po Zemlji, njuna kompatibilnost, soodvisnost in minljivost pa so le nekatere izmed podtem, ki nam jih ponudi alegorij polna Gravitacija; slavospev človeku, Zemlji in življenju.

2013_gravity_movie-wide

Gravity je torej na prvem mestu boj za preživetje, prikaz človekove volje do življenja in njegov način soočanja z ovirami, ki nam jih nameni življenje. Lahko se predamo, lahko pa se upremo in borimo nazaj.

Vtis:

IMDb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

One thought on “Gravity (2013)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *