prisoners-52acd06429da6

Prisoners (2013)

Čisto običajen dan. Družina Dover se nameni čez cesto k družinskim prijateljem na kosilo. Medtem ko odrasli počivajo, se šestletna hčerka Anna in njena prijateljica Joy odpravita v sosednjo hišo iskat izgubljeno piščalko. A dekleti se nikoli ne vrneta. Člani v histeriji preiskujejo ulico v upanju, da bi se angelsko nedolžna obrazca le pojavila izza naslednjega vogala. Minute se obračajo v ure in norija narašča, edina sled ostaja malo prej opažen parkiran avtodom. Policija z vsemi razpoložljivimi sredstvi zaman išče storilca, zato se Keller odloči pravico vzeti v svoje roke. Kako daleč bo šel, da bi rešil uganko in obvaroval svojo družino?

prisoners-movie-wallpapers-11

Prisoners poleg zlovešče atmosfere, inteligentnega scenarija in udarne glasbene spremljave temelji na igri Hugha Jackmana, Jakea Gyllenhaala in Paula Dana. Terrence Howard in Viola Davis sta prav tako odlična, a ju filmski kolegi enostavno zasenčijo. Gyllenhall tokrat ponese stransko vlogo v nove višave; detektiv, ki je načet z notranjimi demoni in strahovi, nikoli dejansko ne predstavi svojega ozadja, ampak subtilno nakaže vse spodletele poskuse in grozote psihološko naporne službe ter osebne frustracije – bodite pozorni na mežikanje z očmi.

nova-mapa3

Talent Jackmana je najbolj opazen v čustveno intenzivnih prizorih (pogovor z detektivom, mučenje Alexa), njegov lik pa je še psoebej interesanten, saj prestavlja prav vsakega izmed nas in ponudi vprašanje, kaj bi v tem primeru storil jaz. Pretkano umeščeni namigi o njegovi osebnosti, katere razvoj je središče filma, so za filmske sladokusce prava poslastica (npr. opozarjanje hčerke, naj se izogiba kleti, kjer ima pripravljeno zalogo za naravno katastrofo). Paul Dano je eden izmed največjih draguljev današnje mlajše filmske generacije. Najbolj blesti v stranskih vlogah, kjer ima več umetniške svobode, dela pa se loteva z vnemo in osebnim interesom, kar se odraža pri njegovi raznoliki izbiri karakterjev. Kljub temu, da spregovori najmanj besed, je njegova predstava najmočnejša.     

prisoners-movie-wallpapers-121

Naslednji del je precej obsežen in vsebuje informacije, ki lahko gledalcu, ki si filma še ni ogledal, izdajo pomembne aspekte filma in mu pokvarijo užitek gledanja, namenjen pa je k dodatnemu razmišljanju o videnem. Prisoners je največ kritik prejel na račun neodgovorjenih vprašanj, te pa so seveda popolnoma neupravičene, saj film pojasni vse okoliščine, dogodke in dialoge, ki to zahtevajo. Noben prizor ni odveč, vsaka sekvenca ima svoj pomen, pa čeprav se sprva zdi morda nejasna. In ravno zaradi podzgodb, sestavljene narative in misterioznosti nekaterih prizorov Prisoners pridobi na svoji bogatosti, ki ga dvigne v sam vrh letošnjih cineastičnih izdelkov. 

Obiščimo nekatere najbolj problematične dele zgodbe. Vloga Boba Taylor ni namenjena sama sebi; Bob je bil kot deček ugrabljen s strani Holly in njenega moža. Ta usoda je doletela tudi Alexa (oziroma Barryja), a sta se versko fanatična zakonca le-tega odločila obdržati – po vsej verjetnosti zaradi njegove mentalne zaostalosti. Ko je policija raziskovala Taylorjevo hišo, so našli knjigo labirintov »The Invisible Man«. To knjigo je Holyjin mož (z njo je bil obseden) dajal ugrabljenim otrokom. Če so uspeli rešiti vse labirinte, so se lahko vrnili domov, toda zadnji labirint je bil namenoma nerešljiv.

nova-mapa1

Taylor je sicer uspel pobegniti iz ujetništva, a je zaradi zlorabe in omame pozabil grozovito izkušnjo – vse, razen labirintov. Traumatiziran in nezmožen živeti v resničnem svetu je prepričan, da ga je ugrabil »The Invisible Man« in tako postane zapornik svojega lastnega uma. Zato ga vidimo vdreti v hišo ugrabljenih deklet, kjer ukrade nekaj oblačil. Po korakih zamegljenih spominov skuša odkriti, kaj se mu je zgodilo, in če bi le uspel rešiti tisti zadnji labirint, bi končno postal svoboden.

prisoners-movie-wallpapers-141

Alex na drugi strani je zaradi svoje mentalne zaostalosti  sprejel življenje s Holly, in čeprav je na neki ravni verjetno vedel, kaj se dogaja, se »krušnim staršem« enostavno ni mogel upreti. Alex ni pomagal Holly in je bil nedolžen, več kot to, punčkama je hotel celo pomagati (Kellerju pove, da sta jokali šele, ko je on odšel). Prav tako dvomim, da je bil on tisti, ki je bil na začetku filma v avtodomu. Zaradi svoje zaostalosti sploh ni znal dobro voziti avtodoma, kar pojasni tudi prizor, kjer ob reagiranju policije v paniki in pod vplivom strahu avtodom zapelje naravnost v drevje. Alex resda ni bil uravnovešen človek, kar lepo nakazuje prizor, kjer na krut način umiri psa, a je bil dobrega srca. Omenjeni prizor je umeščen, da zavede gledalca in da nakaže nepredvidljivost njegove narave.

Podzgodba z duhovnikom prikazuje posledice spovedi Hollyjinega moža, ki prizna, da sta ugrabila in umorila več kot petnajst otrok, da ne čuti obžalovanja in da bo moril še naprej. Duhovnik ga je v svoji moralni raztrganosti zvabil k sebi, ga napadel in pustil umreti v kleti. Dejanje nosi posebno težo, saj je bil duhovnik zabeležen v registru spolnih iztirjencev, a je do svoje žrtve čutil takšen prezir, da je zagrešil najbolj temačen zločin.

nova-mapa-21

Kače so le še eden izmed delnih spomin Taylorja; otroci so bili zaprti pod zemljo, tam pa so bile kače (Holly pove, da se Alex prav tako boji kač). Rdeča piščalka v jami v zaključku ni bila od bivše žrtev, temveč sta jo tam pustili Anna in Joy. Njen namen (poleg pomoči pri končni rešitvi Kellerja) je enostaven; dekleti sta odšli naravnost v hišo, nekdo ju je ugrabil namerno.

Razlog, zakaj policija ni raziskovala izginotja Alexa, je dejstvo, da Holly izginotja dalj časa sploh ni prijavila. Poleg tega niso imeli nobenih dokazov, da bi lahko bil storilec Keller. Brez žrtve ni storilca. Joy v bolnišnici pove, da je bil Keller zraven, ko je bila ugrabljena. Zopet sta prisotna dva namena; beganje gledalca (vpletenost Kellerja) in namig na vprašanje, kdo je pravi ugrabitelj.

Keller ob soočenju s Holly ni reagiral prej, ker ni bil popolnoma prepričan o njeni krivdi, vsekakor pa ni misli, da ga bo le-ta hladnokrvno napadla prva. Konec je odprt namenoma, a zdi se mi samorazlagalno, da Loki sprva reši Alexa, nato pa odkrije še Kellerja.

prisoners-movie-wallpapers-151

V vsakem izmed nas se globoko spodaj v potlačeni podzavesti skriva resnični jaz, katerega meje so lahko brutalno »nečloveške«. Ljudi pošasti je režiser Denis Villeneuve prikazal že v filmu Incendies, sedaj pa je tematiko prenesel še na temačno kriminalko Prisoners, kjer so načeta vprašanja o moralnosti, nasilni naravi človeka in ljubezni do družine. Ali Bog res oprosti vse grehe? Obstaja odrešitev za morilca otrok? Navsezadnje smo vsi oblikovani po Njegovi podobi, kajne? Frantična drama Prisoners vas naravnost posrka v svojo zgodbo, kjer skupaj z osrednjimi liki skušate povezati sledi ter razvozlati uganko, in če vam uspe, potem ste našli pot iz labirinta.

Vtis:

IMDb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

One thought on “Prisoners (2013)

  1. ” saj prestavlja prav vsakega izmed nas in ponudi vprašanje, kaj bi v tem primeru storil jaz”

    no ja, nekako bolj, /kaj holivud misli, kaj si ljudje mislijo, da bi v holivudskem filmu storili oni”

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *