sub

Submarine (2010)

Filmski prvenec Richarda Ayoada (nominacija za BAFTO) ne govori o podmornicah, je pa zato delo, ki na svež način sooči partnerske odnose in notranja trenja (odraščajočih) posameznikov. Z izjemo lajt melodije je za soundtrack poskrbel Alex Turner, frontman skupine Arcitc Monkeys. To ni njuno prvo sodelovanje, saj je Ayoade, še najbolj poznan po vlogi v seriji The IT Crowd, režiral videospote za pesmi Fluorescent Adolescent, Crying Lightning in Cornerstone v letih, ko je MTV še spominjal na glasbeni program. V prvem videu spremljamo razgrajaškega klovna, v drugem Monkeysi plujejo na barčici, okrašeni z verigo lučk, v zadnjem pa se Turner v rdečem puloverju pred belo steno tri minute in pol spogleduje s kamero. Prvi vtis Ayoada. Malo drugačen, malo posmehljiv, malo dramatičen, hkrati pa presneto učinkovit.

submarine-4

Takšna je tudi filmska adaptacija istoimenskega romana J. Dunthorna (2008), ki govori o epizodi odraščanja skoraj 15-letnega Oliverja (Craig Roberts). Oliver Tate med šolskimi urami razmišlja o svoji smrti, med odmori poskuša povečati priljubljenost med sošolci, doma pa natančno spremlja intimo svojih staršev. Da že sedem mesecev nista seksala, ga zaskrbi še bolj, ko ugotovi, da je Graham (Paddy Considine), novi newagevski sosed nekdanji fant njegove mame (Sally Hawkins). Oče (Noah Taylor) je morski biolog, ki se sooča z depresijo in trpi v nerodnih družinskih dialogih. Oliver si na vse pretege želi otopliti domače odnose, hkrati pa postati »najboljši fant na svetu« svoji punci. Jordana (Yasmin Paige) nosi rdeč plašč, obožuje svojega psa in v skupnih trenutkih na Oliverjevih dlakah izživlja svoja piromanska nagnjenja.

submarine12

Liki bi se lahko hitro spremenili v enodimenzionalne karikature, vendar se večplastnost nakazuje skozi njihove, vsaj na prvi pogled, prevladujoče lastnosti. Oliver se izkaže za – skorajda že ljubko – pretencioznega, precej sebičnega in naivno zlobnega. Jordana je za strogim pažem, ki ga vztrajno tlači za ušesa, negotova kot vsak, ki čaka na rezultate materine operacije. Težko bi rekli, da se na osebe navežemo ali da z njimi sočustvujemo, igralci preveč dobro odsevajo resničnost v odtujenosti odnosov in sebičnosti človeške narave.

submarine-2

Ayoade je vse skupaj zavil v pronicljivo režijo z zanimivi prijemi kamere in preprosto, vendar zato toliko bolj učinkovito fotografijo (Erik Wilson). Klišejski elementi so tam zato, da se je iz njih ponorčeval – Oliver se nekoč znajde na plaži v zapuščeni kopalni kadi, kjer melodramatično strmi v prazno, spet drugič z Jordano stojita na mostu in pljuvata v reko. Turnerjeva glasba zgodbo, postavljeno v leto 1968, mehko zaokroži, dialogi pa so tako domišljeno duhoviti, da ne moti dejstvo, da bi jih takšne v resničnem življenju bilo potrebno iskati z lupo.

submarine123

Film ne ponudi odgovorov, niti ne postavi pravih vprašanj. Niso potrebna. Je stiliziran, deloma karikiran odsev sveta nekega najstnika, ki še mora ugotoviti, da je svet večji od njegovega majhnega mehurčka.

Toplo priporočeno za deževen dan skupaj s skodelico kakava.

IMDb

SG

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *