The-Naked-Prey-1966-3

The Naked Prey (1965)

Kako bi se civilizirani belec odrezal proti primitivnim lovcem afriške savane v boju za preživetje? So njegove noge dovolj hitre in njegov um dovolj iznajdljiv, da ubeži krvoločnim plenilcem? Fantazija vsakega novodobnega moškega vsaj enkrat v življenju prestati ultimativno preizkušnjo in se dokazati kot alfa samec je osrednja premisa »tour de force« filma The Naked Prey.

Odprava na safariju naleti na domorodce. Ti zahtevajo simbolično darilo za prehod skozi njihovo ozemlje. Beli človek odvrne. Sledi prikaz brutalnega maščevanja, ko pleme skupino na najrazličnejše načine enega za drugim pošlje v onostranstvo. Zadnji preživeli dobi priložnost. Gol in brez orožja je spuščen na prostost. Ne dolgo za tem lovci planejo v tek. Naj se igra začne.

06

Pustolovščina Cornela Wildea, ki je tokrat sedel tudi na režiserki stolček, je vizualna cineastična poslastica, ki za dosego kot britev ostrega vzdušja praktično ne potrebuje dialoga. Njeno kolo poganja strah vzbujajoč prikaz smrtonosnega trka dveh nasprotnih si kultur. In kolo se po slabi polovici stoletja še vedno vrti. Kdo je plenilec in kdo plen? Je to sploh pomembno? V igri ni niti zlobna narava domorodcev niti prevlada bele rase, pač pa zakon narave, po katerem preživijo le najmočnejši. Če kdo, je prav »osvajalec« ozemlja tisti, ki se mora soočiti s svojo animalistično naravo. Afriška plemena so prav tako kultivirana, a kot žival, je tudi človek najbolj nevaren takrat, ko je ranjen. Če govorimo o (ne)razumevanje in hierarhiji kultur, potem je že prepozno.

Naked-Prey-Wilde

Iz videnega tudi ne bi opominjal na rasizem. Umorjeni so tako temnopolti kot bledoličneži. Kar se izlušči, je vzpostavljena vez med dvema igralcema igre življenja. Moder človek se lahko namreč več nauči od svojega sovražnika kot od svojega prijatelja. Na zaslonu sta prelita kri in lepota nedotaknjene narave, ki služi kot popolno ozadje in nas opominja na brezpomenskost in absurdnost upodobljenega ravnanja. Če bi upoštevali slednje, bi človeku že zdavnaj zmanjkalo dela.

Gre za prikaz meja človeške fizične zmogljivosti in želje po življenju. To nam sporoča tudi poslednji prizor, kjer si »poglavarja« izkažeta spoštovanje in se odpravita vsak v svojo smer. Za njima je prekleto dober lov.

27Norost in hkrati preprostost ideje kar kričita na ves glas. In za nadpovprečen celovečerec je včasih potrebno zgolj to. Ideja. Nekaj, kar je po temnih hodnikih modernega filmskega sveta izgovorjeno le s šepetom. In ideja v avanturi The Naked Prey pravi, da je zadnja sled, ki jo človek mora pustiti za seboj, boj do zadnjega. To je film, ki se ne izogiba okrutnosti, a je ta predstavljena z moralnim zadržkom in se podreja vsebini. Občutek avtentičnosti je nedvomno dodan z uporabo netreniranih igralcev, na čelu katerih je izvrstni Cornel Wilde. Njegov vsestranski dosežek se odseva tudi v priredbi Apocalypto režiserja Mela Gibsona, ki je za razliko od svojega predhodnika izbral boj znotraj civilizacije.

14V obeh izdelkih pomembno vlogo odigra nasilje, in čeprav je v mlajšem izmed njiju le-to veliko bolj stilizirano in eksplicitno, vas bodo ponoči zbujali prizori iz izvirnika. Zvezan moški, oblit z glino in v usta vstavljeno izdolbeno palico za dihanje, postavljen nad žgoče ognjene zublje? Scenarij, globlji od izprijenosti. Nasilje pa ni prisotno le v človeški naravi. Nasilje je del našega sveta. Tako nam Wilde postreže z vrsto prizorov živalskega plenjenja, ki bržkone služijo kot »predah« od bitke živcev, ki jo uprizarjajo figure na Božji igralni površini. Res pa je, da živali nikoli ne ubijajo za zabavo.

Vtis:

IMDb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *