Screen-Shot-2014-04-04-at-12.25.59-pm

Lucy (2014)

Naš obstoj smo preobrazili in ga zmanjšali na človeško raven. Da bi ga naredili bolj doumljivega, smo ustvarili sistem, ki nam pomaga pozabiti, kako nedoumljiv v resnici je. Lucy je popolna zmes akcije in znanstvene fantastike, podprta s filozofskimi in psihosocialnimi temelji.

lucy-scarlet-johansson-2Luc Besson je neobičajen režiser in Lucy je zagotovo nevsakdanja filmska stvaritev. Francoz se stvari loti drugače. Uspeh ni zagotovljen, a ga to ne odvrne od drznih poskusov. Njegov namen v Lucy je bil sestaviti trodelno zgradbo, ki bo enačila filmom Leon (1994), Inception (2010) in 2001: A Space Odyssey (1968). Predvsem slednja primerjava je neizbežna, saj Kubrickova Odiseja postavi nadvse podobna vprašanja. Kaj je bistvo človeka? Kam smo namenjeni? Kaj se zgodi, ko dosežemo določeno stopnjo razvoja? Po Bessonu je naša primarna naloga prenos znanja.

Lepotice z orožjem. Lahko bi rekli zaščitni znak režiserja s futuristično vizijo. Ta je tokrat na čelo ekipe, ki zajema tudi Morgana Freemana in Min-sik Choija, postavil igralko danskih korenin Scarlett Johansson. Naša protagonistka tako kot vsi ljudje uporablja zgolj deset odstotkov možganov (v resnici mit iz 70. let prejšnjega stoletja). Nihče ne ve, česa smo resnično zmožni – vse dokler Lucy ne postane del spodletelega posla z novo sintetično drogo. Zavoj, ki ga prenaša znotraj trebušnega predela, se strga in sledi nepredstavljiva telesna transformacija, ki ji odklene vrata do popolnega potenciala človeškega uma.

?????????????????????????????

Da zgodba lahko deluje, moramo sprva sprejeti njeno osnovno premiso in idejo. Film pravzaprav bolj kot ne vzbudi vprašanja, ne trudi pa se toliko z iskanjem odgovorov. Človeško telo sestavlja približno sto bilijonov celic, ki med seboj nenehno sodelujejo in komunicirajo. Kljub vsemu znanju pa še vedno ne vemo, kako možgani delujejo. Kje se nahajajo spomini? Od kod izvirajo sanje? Ker hkrati tudi scenarist vseh svojih celovečercev Besson le-te pogosto prične z osredotočenjem na podobo, ki skriva bistvo videnega. je prikladno, da uvodni prizor filma predstavlja stilizirana vizualizacija celične delitve, ki se nadaljuje s primatom v prazgodovinskem času. Njeno ime je Lucy.

jdtzkŽivljenje nam je bilo dano pred več milijardami let. Kaj nam je v tem času uspelo doseči? Svet, kot ga poznamo, je le družbena konstrukcija sveta. Človek ni narejen po božji podobi, svet je narejen po človeški. Če zanjo ne obstaja beseda, potem stvar ne obstaja. Vsaj ne v konceptualnem smislu. Obstaja zgolj tisto, kar človek zazna in interpretira na svoj človeški način. Dovolj je že to, da smo vrženi v binarni način razmišljanja. Kaj je tema? Odsotnost svetlobe, kajne. Noč in dan. Zvok in tišina. Navsezadnje moški in ženska.

lucy-2014-movie-screenshot-kang

In tako tudi tempirana na polni pogon, Lucy kar malce pozabi na razvoj karakterjev in gradnjo medosebnih odnosov. Glede na njeno kratko minutažo, ki vključuje kopico sunkovitih kadrov, povezanih z mojstrsko montažo, obojega pač hkrati ne moremo imeti. Manjša ovira pri skoku na vlak zabave je prav neprivlačna narava antijunakinje (predvsem pomanjkanje empatije). Glavni lik nikoli ne razvije prave identitete. Še več, njen karakter vse bolj izginja. Lucy se postopoma razvija v nečloveško obliko, zato izgublja svoje bistvo; čustva in osebnost. Besson stori popoln obrat v primerjavi s podobnimi filmi; namesto zaključka, da na koncu šteje le naša »človeškost« in da je brez nje življenje brez pomena, Besson pravi, da je ključnega pomena razvoj. Ljudje smo le vmesna postaja.

42141Film prav tako ne pozabi na ljubitelje akcijskih vložkov, katerim nameni nemalo letečih krogel, smrtnih žrtev in tudi vedno zaželeni car chase. Kljub svojim nedoslednostim in pomanjkljivostim je Lucy prekleto dobra zabava, vredna večkratnega ogleda. Vizualno navdušujoča in stilsko neoporečna morda spodleti prav pri svoji pretirani ambicioznosti.

Pomembna ideja v Lucy je čas kot edini osnovni dokaz za obstoj. Podobno so ugotavljali že eksistencialisti. Ti trdijo, da je obstoj človeka v času ključna karakteristika človeka kot bitja, pri čemer je njegova bodočnost ključna dimenzija, saj je bistvo človeka tisto, kar lahko postane, in ne tisto, kar je že postal. Najbolj znani praktični zaključek te filozofije pa je človekovo sprejemanje smrti. Besson to predstavi v prizoru, ko se srečata dve Lucy (referenca na Stvaritev Adama, kjer Bog v slednjega vdihne življenje). Ne le, da skupaj predstavljata najbolj primitivno in najbolj razvito stopnjo človeka (če sprejememo idejo o skupnem predniku), temveč tudi porodita vprašanje, zakaj sta se ohranili samo ti dve stopnji razvoja. Kje na evolucijski poti se je zgodil omenjeni preskok v inteligenci in kje so vmesne stopnje? Zopet se vrnemo do Kubricka, ki je namigoval, da je bilo skozi zgodovino podobnih »preskokov« več, in da še prihajajo.

ju57i6Lucy se ob dosegu popolnega razodetja in spoznanja višje resnice transformira izven fizičnih meja (v Kubrickovem primeru star child). Lahko bi rekli, da doseže tehnološko singularnost oz. dogodek v prihodnosti, od katerega dalje si prihodnosti ni mogoče niti približno predstavljati, saj postane tehnološki razvoj tako hiter, da ga ljudje sami ne dohitevamo več. Lucy postane več kot človek in zdaj je vsepovsod.

Vtis:

IMDb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *