Dawn-of-the-Planet-of-the-Apes (2)

Dawn of the Planet of the Apes (2014)

Nazadnje smo videli Caesarja, ko je ta odhajal proti začetku svojega življenja izven kletke v neukročeni naravi skupaj z ostalimi razvijajočimi se primati. Leta kasneje svet trpi za v laboratoriju proizvedenem smrtonosnim virusom, ki je nosilec t.i. opičje gripe in je izbrisal dobršen del človeštva. Preživelim zmanjkuje življenjskih sredstev in edina možnost je sodelovanje s sedaj že dodobra intelektualno razvitimi, organiziranimi in tudi govorečimi opicami. Pod vodstvom Caesarja si te v zavetju gozdov želijo le miru, a ker pa človek prestopi mejo, jim ne ostane drugega kot soočiti se s svojim dolgoletnim zatiralcem. Med njihovimi vrstami kaj hitro pride do razdvojene miselnosti o človeških namerah in posledično izbuhne vojna, ki bo dokončno odločila, kdo se bo obdržal na najvišji veji evolucijskega drevesa.

movie-dawn-of-the-planet-of-the-apes_239391Čudovita kinematografija, neprekosljivi posebni učinki, čustveno kompleksen scenarij, ki služi kot odskočna deska za akcijsko dogajanje. Dawn of the Planet of the Apes je vse to in še več. Vse se je začelo leta 1968, ko je Charlton Heston pod režisersko taktirko Franklina Schaffnerja položil temelji kamen v kar je sedaj postala že osma inštalacije franšize Planet of the Apes. Ko je Twentieth Century Fox pred leti napovedal priredbo, se je uspeh le-te zdel sila nemogoč, toda z današnjo tehnologijo in skozi desetletja pridobljenim znanjem smo bili lahko priča povsem dostojni upodobitvi razvoja naših najbližjih poraščenih sorodnikov. Tokrat prikazan z drugega zornega kota in postavljen v sodobni svet, je celovečerec zadovoljiv tudi največje skeptike in nemudoma napovedal svoje nadaljevanje.

Koba-Dawn-of-the-Planet-of-the-Apes-WideWallpapersHD-2014-07-22-3

Tvegana, a hkrati pričakovana poteza, ki so jo zaupali v roke Matta Reevesa (Let Me In, Cloverfield), se je več kot izplačala. Dawn of the Planet of the Apes je popolna kombinacija znanstvene fantastike, drame in akcije, ki predstavi rezultat najnovejše CGI tehnologije. Kaskaderji in pomožni igralci so lahko prvič v zgodovini filma zapustili zeleni zaslon in se na dejanski lokaciji popolnoma prepustili svojemu primitivnemu nagonu. Mož za nalogo je zopet postal Andy Serkins, danes eden izmed najbolj podcenjenih igralcev. Razlog se skriva v dejstvu, da je Britanec svoje največje uspehe dosegel kot ogrodje z računalniško tehniko ustvarjenih likov. Najsi bodi to Gollum, King Kong ali Caesar, to je Andy Serkins.

DAWN OF THE PLANET OF THE APES

S pomočjo snemalne tehnike »motion capture«, ki vključuje tako zajem obrazne mimike kot tudi gibov celotnega telesa, dobimo nadvse realističen prikaz sicer fantazijskih likov. Primarna prednost omenjene tehnike snemanja je digitalni prenos igralčevih čustev. In ravno ta so središče filma Dawn of the Planet of the Apes, ki zgodbo predstavi s srcem in globino. Vsaka opica ima svojo osebnost in značaj, zaradi česar se gledalec lahko empatično poistoveti z njihovo usodo. Njihove oči tako postanejo ogledalo duše. Temu pridoda glasbena podlaga Michaela Giacchinoa, ki v sodelovanju z mojstri na vizualnem področju dramatične trenutke dvigne na hvalevredno raven.

DAWN PLANET APES MOV

Razumljivo ne manjka niti akcijskih trenutkov, toda ti zavzamejo sekundarno vlogo in tako je tudi prav. Dawn of the Planet of the Apes ni lahkosrčen poletni blockbuster, prepreden s ponavljajočimi se enovrstičnicami, ki so povod za brezglavo tekanje pred kroglami. To je pretkano počasen in surov prikaz stopnjujočega se konflikta med dvema najbolj razvitima vrstama na zemeljski obli. Niti za trenutek dolgočasna zgodba je izpeljana s pomočjo vrhunske igralske zasedbe, na čelu katere kraljuje filmski kameleon Gary Oldman. V svoji najbolj opazni vlogi se mu ob bok postavi nadpovprečni Jason Clarke, nekje daleč zadaj pa tavata tudi Keri Russell in Kodi Smit-McPhee.

Dawn-of-the-Planet-of-the-Apes-Review1

Dawn of the planet of the Apes je celostno gledano pozitivna filmska izkušnja in ena redkih s pravim namenom uporabljenih CGI stvaritev zadnjih let. Njeno glavno orožje je interakcija likov, ki nosi socialno-politični komentar ksenofobije in kako lahko ta v trenutku zruši stebre družbe. Mi proti njim. Naša zemlja proti njihovemu domovanju. Sočasni obstoj dveh enakopravnih vrst na vrhu živalske verige ni mogoč. Tako se tudi ne srečamo z moralno pridigo o ljubečem sobivanju, temveč prikazom, zakaj do tega enostavno ne more priti. Če je zgodovina naša učiteljica, potem vemo, da je vojna neizogiben del življenja. Toda upanje ostaja. Tako je vseeno prisotno tudi nemalo podsporočil in vzporednic s sodobnim življenjem, kjer opice ostajajo zaprte v kletkah. Za zdaj. Kako ljubiti in odpuščati v najbolj temnih kotičnih življenja. Kako se učiti eden od drugega in zaupati v sočloveka. In kako zapaziti gozd za drevesi in morda celo ugledati tisti višji načrt, ki nas vse skupaj presega in navdaja z upanjem na boljši jutri.

Vtis:

IMDb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *