GuardFeatured

Guardians of the Galaxy (2014)

Marvel v zadnjem času kot po tekočem traku izdaja bolj ali manj zanimive visokoproračunske celovečerce svojih najbolj ikonskih stripovskih junakov. Varuhi galaksije gotovo niso najbolj prepoznavni, vsaj ne v primerjavi z imeni, kot so npr. Iron Man, Spider-Man, Fantastic Four, Thor, Hulk, Captain America in X-Men. S čimer pa ni prav nič narobe, saj, kot se rado zgodi, ko so pričakovanja pridržana in nekje v ozadju obstaja dvom, nemalokrat prav takrat pride do zares prijetnih presenečenj. Deseti Marvelov film Guardians of the Galaxy je lep primer tega. Dobro za ustvarjalce, ki so v film vložili 170 milijonov, in še toliko bolje za gledalce željne kvalitetnih poletnih blockbusterjev.

sDaFgf32B9FBfZM1hjAxaj8USdI

Ob ogledu napovednika je takoj jasno, da pisana druščina po (ne)resnosti odstopa od avantur svojih stripovskih bratrancev. To je veliko olajšanje, sploh ker gre za učbeniški primer, kako brezšivno združiti akcijo in komedijo. Scenarij s tega vidika postreže z odlično umeščenimi komičnimi vložki, medtem ko zremo v čudovito realizirano vesoljno prostranstvo, kjer najdemo bitja vseh možnih barv, velikosti, temperamentov in kjer pustolovščina nikoli ne počiva. Estetsko in tehnično dovršeni kadri s pomočjo rabe računalniško generiranih podob pričarajo kopico navdušujočih eksplozivno-zabavnih prizorov, ki kar kličejo po ogledu na velikem platnu.

guardians-of-the-galaxy-star-lord-3

Piše se leto 1988. Spremljamo zgodbo mladega Petra Quilla, ki se mora spoprijeti z izgubo matere. Objokan steče iz bolnišnice, kjer se iz neba prikaže velikansko vesoljsko plovilo. Seveda ga vesoljni krmarji ugrabijo. 26 let kasneje mali fant odraste in postane galaktični zmikavt, njegov razbojniški vzdevek – Star-Lord. Ko ga iskanje skrivnostne krogle pripelje na planet Morag, se njegovo popotovanje šele dobro začne. Kroglo si namreč želi tudi mogočni Ronan, pripadnik napredne in nič kaj miroljubne rase Kree.

Kako je torej režiserju Jamesu Gunnu uspelo iz te dokaj povprečne zasnove iztisniti presežek? Enostavno, Varuhi galaksije imajo šarm, karizmo, ustvarjalci ne pozabijo na piko na i-ju, skratka – film je narejen z ljubeznijo do predloge. Toda kaj točno je tisti peti element, ki poskrbi, da stvar klikne kot celota? So za zavidljivo dobro povezano celoto zaslužni igralci, morebiti ležerno-poskočen soundtrack, igrivo-obešenjaški humor, simpatična lahkotnost dogajanja ali scensko bogati avanturistični vidik?

Guardians-of-The-Galaxy-Movie-2014-Stills-Wallpaper

Pojdimo po vrsti. Zasedba je super. Vsem glavnim protagonistom je potrebno stisniti petko in se jim pokloniti. Dobro, Vin Diesel je pač drevo po imenu Groot. Nabor besed, ki ga premore – si lahko mislite –, ni obširen. Lik nežnega orjaka z nepričakovano mogočnimi sposobnostmi, ki bi si mimogrede zaslužil oskarja za najbolj simpatično drevo, nas nekoliko spomni na igralčevega Železnega velikana. Lepo ga dopolni navihani in premeteni rakun Rocket (Bradley Cooper). Cooperjev performans boste cenili po ogledu. Dovolj je, če rečem, da ga barva glasu izda zgolj enkrat. Govori pa zelo veliko! Zoë Saldana iz Cameronovega Avatarja (tokrat zelena) lepo paše v vlogo alfa bojevnice Gamore, ki pod trdnim oklepom skriva tudi nežnejšo plat. Ne manjka niti mišičnjaški uničevalec Drax, čigar vlogo odigra sicer profesionalni wrestler Dave Bautista.

guardians-of-the-galaxy-zoe-saldana-chris-pratt2

Zvezda pa je prav gotovo Chris Pratt v vlogi Star-Lorda oz. Petra Quilla. Plesno navdahnjeni tatinski pustolovec s smislom za humor zveni, če izvzamemo gibanje v ritmu, nekoliko klišejsko. A vendar gre za Prattovo prvo odmevno vlogo, ki bi hkrati znala postati ikonska. S svojo igrivo pobalinskostjo, zafrkantskim značajem in nepogrešljivo kaseto – na kateri je miks hitov iz 70-ih –, naredi v nekoliko drugačnih izvedbah že videno vlogo, povsem svojstveno in enostavno kul. Kul za mlade in kul za malce starejše prdce. In ko je po spletu okoliščin nastala ekipa enkrat na kupu in se začuti še njihova fantastična medsebojna kemija, je ne more ustaviti nihče. Kot bi na čelo Star Wars zasedbe postavili Indiano Jonesa in nato vse skupaj prestavili v novo, desetkrat bolj funky galaksijo.

GuardiansOfTheGalaxy

Dogodivščina je začinjena s humornimi dialogi, ki gradijo na ponavljanju povedi, nerodnih situacijah, besednih igrah, uporabi žanrskih stereotipov in raznovrstnih osebnostih osrednjih likov. Ne uide niti referenca na Kevina Bacona, cameo očeta marvela Stana Leeja in kozmonavtskega psa Cosma. Dodati je potrebno le, da vse skupaj nikoli ne izpade prisiljeno. Z eno besedo: imenitno! Seveda vesoljni rollercoaster ne bi bil zaokrožen brez mega zmiksane kasete, ki jo s seboj nosi Pratt in ki služi tudi kot soundtrack. Odličen izbor glasbe iz 70-ih, sploh pesem Come and Get Your Love, izpod rok indijansko-mehiške rock skupine Redbone, čudovito sovpada z vzdušjem celotnega filma.

Najboljši Marvelov film doslej? Da. Avengerji morda stavijo na večje eksplozije in mogočnega Hulka, vendar kljub temu krepko zaostanejo za simpatičnimi Varuhi galaksije. Prvine so pri slednjih enostavno bolj povezane, zaradi česar film kot celota deluje bistveno bolj prepričljivo; njihovo popotovanje je vsled pestrega univerzuma, konstantnih komičnih dolpadcev in očarljivih likov v povsem svojem razredu. Mogoče je to posledica tega, da so ustvarjalci z Varuhi skoraj gotovo tvegali precej bolj kot pri ostalih filmih iz Marvelovega univerzuma. Ljudje bodo gledali Tonyja Starka, ker je pač Iron Man. Navijali za Petra Parkerja, ker je pač Spider-Man. Četudi petič ali šestič. Varuhi galaksije vendarle ne nosijo tako zvenečega imena, na katerega bi se lahko oprli. So pa zato tista vrsta mega zmiksane kasete, ki jo previjaš in obračaš naprej, nazaj in počez.

Vtis:

IMDb

Lebinger

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *