maleficent531f6917afb22-1

Maleficent (2014)

Maleficent je neosebna, površna in žaljiva priredba vsem poznane zgodbe o prinčevem poljubu, ki je Auroro rešil večnega spanca. Tokrat nalogo opravi kar Zlohotnica sama. Se opravičujem? Zlohotnica? Kje natančno v filmu lahko vidimo zlo na delu? Urok, s katerim le-ta iz maščevanja zaznamuje kraljevo hčerko. To je edina sled, ki je ostala za klasiko o brezsrčni vili. Odvzeli so nam še njeno kultno preobrazbo v zmaja. Namesto tega smo dobili pridigarsko moralno spreobrnitev in rešiteljico dneva. To ni Trnjulčica. Če hočeš prikazati večplastno naravo lika, mu ne vzemi njegovega bistva. Ravno na tem mestu, kjer bi lahko izkoristili na dlani ponujeno filmsko tehnologijo in v zgodbo umestili nekaj izmed trikov, ki jih je premogla Zlohotnica iz konca 50. let prejšnjega stoletja, se ustvarjalci odločijo za antijunakinjo, katere najboljše orožje je njena gandalf palica.

MALEFICENT

Zdi se, da je Walt Disney končno prerasel črno-belo karakteriziranje junakov in zlobnežev. Ustvarjalci so se več kot očitno trudili ljudem Zlohotnico predstaviti kot napačno razumljeno žrtev, ki je kljub svoji grozoviti izkušnji sposobna odpustiti in ljubiti. Za njeno počlovečeno podobo je poskrbljeno že v uvodnih minutah, kjer izvemo, da ni le vila, temveč ženska. Nadvse pomemben podatek, saj je film jasno obarvan v seksistične barve. Moški smo pač vedno zlobneži (kralj Stefan, ki se z rezanjem kril metaforično spolno vsili Zlohotnici), priležniki (vdani, a nemočni sluga Diaval) in pogrešljive igračke v ženski igri (princ Phillip, katerega edina naloga je s poljubom obuditi Auroro, a je ob neuspešnem poskusu nemudoma odstranjen).

Prečudovita krilata vila postane žrtev človeškega poželenja po prestolu. Da bi dokazal svojo vrednost do krone, ji bodoči kralj Stefan v spancu odreže krila. Zaznamovana Zlohotnica najde maščevanje v uročitvi njegove novorojene hčerke Aurore. Ta je s tremi dobrimi vilami poslana v hiško, skrito globoko v gozdu, kjer bo skušala ubežati svoji usodi. Z leti Aurora odraste v dobrosrčno in vedno nasmejano deklico. Njeno nedolžno otroško razposajenost opazi tudi Zlohotnica, ki se odloči izničiti urok. Tega žal ni moč storiti in niz nepredvidenih dogodkov pošlje Auroro v večni sen, ki ga lahko prekine le poljub prave ljubezni.

elle-fanning-maleficent

In kdo je pravzaprav osrednji lik? Po naslovu sodeč naj bi bila to Zlohotnica. Taista z notranjimi demoni prekleta Zlohotnica, ki večino svojega časa na zaslonu brezizrazno opazuje pretirano dobrodušno Auroro? Karakterno prazna in nezanimiva si te vloge ne zasluži. Zgodbe, sicer polne potenciala, ne more rešiti niti računalniško generiran svet magičnih bitij in čudes (podobnost z vsemogočnim Oz-om je neizbežna). Ta je bolj kot ne namenjen gledalcem mlajše generacije, ki so primarna ciljna publika. Pa da ne bomo izpostavljali samo negativne kvalitete, celovečercu ne gre oporekati celostne vizualne podobe, ki v nemalo prizorih ostane zvesta izvirniku. Ne smemo pozabiti tudi na glasbeno spremljavo velikega Jamesa Newtona Howarda, ki dopolni režiserski prvenec Roberta Stromberga. Omenjeni je specialist za vizualne učinke (Pan’s Labyrinth, The Golden Compass), zato ni dvoma, čemu je posvečal največ pozornosti.

elle-fanning-maleficent2

Tri dobre vile (Lesley Manville, Imelda Staunton in Juno Temple) so tokrat prikazane kot plehke, prepirljive in zmedene prismuknjenke. Njihova naloga naj bi bila varstvo Aurore, četudi jim to ne uspeva najbolje. V filmu so nesposobne, brezosebne in neizrazne. In tako pridemo do katastrofalne igralske izbire za na kriva pota speljanega kralja. Sharlto Copley z izrazitim južnoafriškim naglasom in over the top predstavo je velik minus v tej šaradi. Kaj je njegova motivacija za obsesivno vnet boj proti Zlohotnici? Če spregledamo pohitreno karakterno transformacijo iz revnega, prijaznega fantiča v maščevalnega blazneža, seveda. Elle Fanning, manj poznana verzija sestre Dakote, je resda prisrčna in ljubezniva, a je v filmu po zaslugi nedodelanega scenarija prikazana kot rahlo počasna najstnica na prozacu. Sama Rileyja, ki ga Zlohotnica skozi film spreminja iz ptiča v človeka, in spet nazaj v krilatega spremljevalca, sploh ne bi smel omeniti. Ves denar je bil tokrat jasno položen na Angelino Jolie, ki je projekt s pridom izkoristila za lastno promocijo. Hiša dobi, gledalci izgubimo.

maleficent-01

Družinska pustolovščina Maleficent spodleti, ker je za vizualno fasado v resnici vsebinsko prazna. V okviru istega žanra si raje oglejte Snow White and the Huntsman, za kanček bolj posrečeno fantazijko s Kristen Stewart v glavni vlogi. Maleficent namreč enostavno ne uspe zajeti temačnega tona originala, ne ponudi klasičnega boja dobrega proti zlu in z vsebinskimi popravki izgubi svoje bistvo. Ostane nam prazna lupina, v kateri se skriva Angelina Jolie. In zdaj čakamo na Pepelko.

Vtis:

IMDb

G. Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

2 comments on “Maleficent (2014)

  1. Nisi edini, ne. Snow White je tudi meni posrečen in nikakor ni slab film. Subjektivno in malce manj subjektivno. Večina se takoj zapiči v Kirsten, ki je sedaj že brez premisleka slaba v vseh vlogah. Poleg tega je meni svojstvena interpretacija kul, ker je sicer, kot da bi bral knjigo. Se pravi nič novega.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *