naslovka

The Secret Life of Walter Mitty (2013)

Walter Mitty zajtrkuje kosmiče, vestno beleži vsak izdatek in nikoli ne zamudi v službo. Walter Mitty živi sam, pomaga mami pri selitvi in že šestnajsto leto dela pri reviji Life. Walter Mitty je zagledan v novo sodelavko, ki ji na spletni strani za zmenkarije ne more poslati ”pomežika”. Walter Mitty se kdaj ustavi, zastrmi v prazno in v mislih odtava. V svetu domišljije je Walter samozavesten in karizmatičen. Mimogrede reši kužka iz goreče stavbe ali se v epskem pretepu postavi po robu vase zagledanemu šefu. Naslednji trenutek pa se znajde v temnem prostoru med kupom negativov, ki čakajo, da jih bo Walter pripravil za objavo.

4

Zgodba je znana vsakemu prevečkrat zdolgočasenemu umu, ki mu preseda razvrščanje papirjev ali vreščanje (sosedovih) otrok. Ne pretresljivo izvirna je sposojena iz istoimenske kratke zgodbe (1939) Jamesa Thurberja, ki je v ameriško popkulturo ime Walterja Mittyja prinesla kot sinonim za nekoga, ki večino dneva preživi v herojskih sanjarijah. Slabo desetletje po prvi objavi v The New Yorkerju kasneje so posneli prvi film, ki tako kot najnovejši (2013), od literarne predloge močno odstopa.

1

V režiji Bena Stillerja, ki je mimogrede odigral še glavno vlogo, je nastal izdelek, ki se lahko pohvali s fantastično fotografijo Stuart Dryburgha, ki je izkoristil zmagovalno kombinacijo posnetkov iz zraka ter fotogenične Grenlandije in Islandije. Proračun, težak približno 90 milijonov dolarjev, je treba nekako upravičiti. Posebni učinki, uporabljeni predvsem v Walterjevih fantazijah, so izpeljani z ravno pravo mero pretiravanja, da bi jim skoraj še lahko verjeli, spet drugič pa skoki v globino in epski pretepi z lahkoto ločijo fikcijo in realnost. Eden bolj premetenih delov filma se skriva v subtilnosti prehodov iz Walterjevega fantazijskega sveta nazaj v svet kavnih avtomatov, nerodnih pogovorov med sodelavci in nenevarnega zalezovanja sodelavke Cheryl (simpatična Kristen Wig).

2

Nepričakovani kaos v Walterjevo življenje prineseta novica, da zaradi ukinitve tiskane izdaje revije sledi odpuščanje večine zaposlenih, in iskanje negativa, ki ga je nadarjeni in kontroverzni Sean O’Connel (Sean Penn) namenil za naslovnico zadnje številke. Usodna številka 25 naj bi prikazovala »esenco življenja« in bila najboljše delo fotografa brez stalnega prebivališča, kaj šele mobilnega telefona. Walterju, ki si je vedno želel potovati, se ponudi priložnost, da po le nekaj znanih informacijah izsledi sodelavca, s katerim se še nikoli ni srečal, spoštuje ga pa bolj kot katerega izmed znancev.

5

V naslednjem prizoru že sedi na letalu za Grenlandijo, kjer iz helikopterja skače v ledeno mrzlo morje, malo zatem pristane na Islandiji, kjer beži pred vulkanskim izbruhom in zaslišuje lokalno prebivalstvo o izginulem fotografu. Nadaljevanje je vedno bolj neverjetno, bolj ekstremno, bolj newagevsko. Samo odločiti se moraš in narediti korak naprej. Pa je to res? Bi nekdo, tako zelo zasidran v dnevno rutino, lahko v naslednjem trenutku stopil iz svojih okvirjev in se šel svetovnega popotnika? Mogoče. Vseeno pa film gledalcu pusti spomin na krasne panorame opremljene z zanimivim soundtrackom (Jack Johnson, Of Monsters and Men …) in Stillerjeve električno modre oči, ne pa zares ponotranjene you-can-do-it ideje. Prepričljivosti ne pomaga prevelika doza holivuda za vsakdanjo zgodbo niti Walter, ki višek osebnosti skriva v neurejenem strnišču na koncu filma. Kot se rado zgodi, so stranski liki – Walterjeva mama in sestra – veliko bolj topli in večplastni. Pogrešamo več domišljijskih prizorov in malih korakov poguma v sivem vsakdanjiku, ki bi se gledalca najbrž dotaknili bolj kot zasledovanje snežnega leoparda nekje visoko v Himalaji.

IMDb

SG

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *