Shaun-Of-The-Dead-Feature

“Horror-comedy” – tanka črta med terorjem in humorjem

Ker ne moremo jasno določiti meja žanrov, so nekateri avtorji kriterije za žanrsko združevanje, kot smo ga opisali že v prejšnjem prispevku, videli tudi v namenskem čustvenem efektu, ki ga ima film na gledalca. Tako na tem mestu prvič dobimo teoretično podlago za povezavo med grozljivko in komedijo. Imenujemo ju lahko »telesna« žanra zaradi močnih fizičnih reakcij. Le da pri enem gre za sprostitev in smeh, pri drugem pa napetost in strah. Grozljivka nas prestraši, vendar v tem uživamo. Vsakdo, vsaj malce seznanjen z omenjenim žanrom, ve, da se zgodbe pogosto ponavljajo. Obstajajo variacije, a v jedru večinoma govorimo o začrtanih pripovedih. Za primer lahko vzamemo hibrid Evil Dead (1981) Sama Raimija, ki se je s parodijo dodobra naslonil na klasično pripoved; koča v gozdu in skupina mladih odraslih prijateljev, ki nevede nadse prikličejo zlo. Gledalec zelo dobro ve, kaj se bo zgodilo naslednje oziroma kaj se lahko zgodi naslednje. To dodobra za komični učinek uporabi tudi bolj svež hibrid The Cabin in the Woods (2012), kjer so uporabljeni skorajda vsi znani klišeji, kar jih je vpeljal žanr grozljivke. Gledalec ima v glavi žanrsko predznanje, medtem ko film te konvencije uporabi na nepredvidljiv in absurden način, ki posledično izzove smeh. Ne samo to, na koncu se v filmski pripovedi izkaže, da v ozadju stojijo posamezniki, ki nadzorujejo vsako potezo terorja kot igro mačke z mišjo. Subtilna kritika, da je žanr v celoti res skonstruiran in prav nič naraven. Po drugi strani grozljivka pa ni samo preprosta množica konvencij in podob, prav tako ne samo sekvenca določenih dogodkov. Kot to razkriva film Psycho (1960), ki ga je njegov režiser Alfred Hitchcok ironično opisal kot komedijo, čeprav je danes ena bolj znanih grozljivk v filmski zgodovini, gre za določeno vrsto interakcije, ki karakterizira grozljivi film.

Nova mapa

Komedija je kot antagonist filmski žanr, ki daje poudarek humorju in smehu. Tovrstni filmi so narejeni z namenom, da nasmejijo, sprostijo in zabavajo gledalca, po navadi skozi pretirane karakteristike in situacije likov. Komedija se pogosto zanaša na stereotipe. Delno zato, ker se humor odvija s hitrim tempom. Film mora hitro predstaviti glavne značilnosti likov; ženske so ali mlade in lepe ali stare in grde. Moški so naduti uradniki, kriminalci, naivni mladostniki. Prav tako so pogosto prisotni etnični stereotipi. Humor deluje skozi simbolizacijo. Najbolj pogosti tematiki sta ljubezen in seks. Komedija je lahko satirična in se ukvarja z družbenim razredom, kjer je poudarek na premetenem besednem humorju. Liki se pogosto znajdejo v neznanem okolju, kar poganja večino humorja. Narativna struktura vključuje zamenjavo spolnih vlog (Tootsie, 1982), starostnih vlog (Big, 1988), svobodo proti omejenem okolju (Police Academy, 1984), podeželje nasproti mestu (Crocodile Dundee, 1986).

Žanr je zelo konvencionalna forma, ki pa prav zaradi svoje omejenosti dovoli igro ironije in parodije. Prav ta konvencionalnost je paradoksalno razlog za njeno kreativnost. Zato sta še posebej zanimiva žanra grozljivke in komedije, ki sta bržkone najbolj omejena in zaradi svojih konvencij nemudoma razpoznavna. Da bi njun hibrid dosegel učinek, moramo poznati konvencije obeh. Samo ko je gledalec seznanjen z generičnim protokolom obeh žanrov, je lahko parodija zares učinkovita.

Nova mapa (2)

Hibridnost v Hollywoodu pa ni nov pojav. »Ironični hibridi« so prisotni že od nekdaj in le iščejo kombinacije s prejšnjimi čistimi žanri. Vse, kar je nedotaknjeno, so poskusi najti red med raznovrstnostjo. To pa ne pomeni, da ne moremo zaznati vzorcev. Medijskih tekstov ne spremljamo v vakuumu, temveč jih razumemo glede na ostale tekste podobnega tipa. Ena bolj znanih zgodnejših hibridnih parodij, je film Bud Abbott and Lou Costello Meet Frankenstein (1948). Tukaj govorimo tudi o intertekstualnosti, t.i. navezovanju medijskih tekstov na druge (klasična pošast avtorice Mary Shelley). Tako dobimo bolj kompleksne filmske izdelke, saj ni več vzpostavljenih jasnih meja. Namerni uporabi konvencij referenc iz drugih filmov, žanrov, imenujemo refleksivnost. Skoraj trideset let kasneje sledi Young Frankenstein (1974), ki se je prav tako poigral s podobami »monster« filmov iz 30. let prejšnjega stoletja (Frankenstein, 1931) in njegov humor temelji predvsem na gledalčevem predznanju. V zadnjih dveh desetletjih je podžanr »horror-comedy« močno pridobil na pomenu. To smo lahko pričakovali, saj so že filmi, kot sta Beetlejuice (1988) in Braindead (1992), napovedali, da se bomo vse več smejali tam, kjer nas bi moralo biti strah. In prav to je največja kvaliteta obravnavanega hibrida; brezkompromisno rapidno izmenjavanje smeha in groze.

In zakaj sploh prihaja do hibridnih tekstov? Nove medijske tehnologije in posledično novi načini gledanja medijskih vsebin so nedvomno delovali proti žanru kot primarnemu organizacijskemu principu pri občinstvu. Nove prakse so vzrok, zakaj je žanr izgubil na svoji neomajni strukturi. Originalnost in vidik večjega zaslužka filmske indutrije. To sta glavna razloga za hibridizacijo. Danes prihaja do vse večje fragmentacije, specializacije občinstva, in ker producenti želijo ugajati vedno bolj specifičnim okusom, proizvajajo specifične produkte, pri katerih med seboj mešajo žanre, to pa privede do novih žanrov in hibridih oblik.

Literatura za nadaljnje branje

  • Andrew, Dudley. 1984. Concepts in Film Theory. Oxford: Oxford University Press.
  • Bordwell, David in Thompson, Kristin. 2008. Film art: An introduction. New York: McGraw-Hili.
  • Branston, Gill. 2006. Understanding genre. Maidenhead: Open University Press.
  • Brownrigg, Mark. 2003. Film Music and Film Genre. University of Stirling.
  • Carroll, Noel. 1990. The philosophy of horror or paradoxes of the heart. New York: Routledge.
  • Caroll, Noel. 2000. Horror and humor. The Journal of Aesthetics and Art Criticism. Vol. 57
  • Conrich, Ian. 2010. Horror zone. London: I.B.Tauris & Co Ltd.
  • Keith Grant, Barry. 2003. Film genre: Reader III. Austin: University of Texas Press.
Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *