MK1_0006.dng

The Conjuring 2 (2016)

James Wan je še enkrat več dokazal, da je trenutno najbolj vroči režiser grozljivk v Hollywoodu. Za trenutek smo že mislili, da smo ga izgubili, ko je lansko leto sedel na režiserski stolček projekta Furious Seven, a stvaritelj Saw franšize se je vrnil! Navkljub dejstvu, da mu je bila ponujena »življenje spreminjajoča« vsota denarja, če bi režiral Fast 8. V Maleziji rojeni drugače avstralski skrunitelj naših sanj s strahovi o neznanem je ponudbo zavrnil in se vrnil k svojim koreninam. »All hail, James Wan!« Zadnji stoječi, ki brani čast moderne grozljivke je za razliko predhodnika (PG-13) tokrat namenoma želel posneti film z oznako R (Restricted). Organizacija MPAA mu je ugodila, gledalci pa smo dobili nadpovprečno strahoto The Conjuring 2. Takšno strahoto, da je prvi dan snemanja na set prišel duhovnik in blagoslovil celotno produkcijo.

conjuring-2

Dogajanje je postavljeno v leto 1977, ko preiskovalca paranormalnih pojavov Ed in Lorraine Warren potujeta v London, kjer samohranilka Peggy Hogson verjame, da je v njenem domu prisotno nekaj zloveščega. Ko najmlajša hčerka začne kazati znake demonske obsedenosti, Ed in Lorraine skušata na vsak način pomagati družini, med tem pa tudi sama dva postaneta tarča temačnih sil. Zgodba temeljni na resničnih dogodkih.

Če je Conjuring (2013) sledil famozni Amityville zgodbi, drugi del prikazuje dogodke, ki so v zgodovini znani kot »Enfield poltergeist«. To je ime dano paranormalnim aktivnostim v socialnem stanovanju v angleškem Brimsdowu, Enfieldu med letoma 1977 in 1979. Avgusta 1977 je samohranilka Peggy Hodgson poklicala policijo. Dva od njenih štirih otrok sta trdila, da se je premikalo pohištvo in slišalo trkanje izza zidov. Otroci 13-letna Margaret, 11-letna Janet, 10-letni Johnny in 7-letni Billy so vsi trdili enako. Predstavnika policije sta videla, kako se je premaknil stol, a nista mogla potrditi, ali se je premaknil sam od sebe ali ga je kdo potisnil. Kasnejše navedbe so vključevale demonske glasove, glasne zvoke, leteče kamne in igrače, prevrnjene stole in lebdenje otrok. Kmalu so se za primer začeli zanimati tudi nacionalni mediji.

Člana društva Society for Psychical Research Maurice Grosse in Guy Lyon Playfair sta zabeležila nenavadno žvižganje in laježu podobne zvoke. Oba sta trdila, da gre za avtentično prisotnost nadnaravne sile. Playfair je kasneje napisal tudi knjigo This House is Haunted: The True Story of a Poltergeist (1980), v kateri je za nenavadne dogodke okrivil tujo entiteto. Primer se je začel lomiti, ko so Janet ujeli pri ponarejanju dokazov. Video kamera jo je zalotila pri ukrivljanju žlic in poskusu ukrivljanja železnega droga. Prav tako so jo zapazili pri udarjanju metle ob strop stanovanja in ko je skrila avdio snemalnik prisotne preiskovalne ekipe. Kasneje sta Janet in Margaret priznali, da je šlo za potegavščino.

Lorraine Rita Warren in Edward “Ed” Warren Miney, sta bila ameriška preiskovalca paranormalnih dogodkov, povezanih s primeri strašenja. Edward je bil veteran ameriške mornarice in bivši policijski oficir, ki je postal demonolog, avtor in predavatelj. Njegova žena Lorraine je bila izobražena jasnovidka in paranormalni medij, ki je tesno sodelovala z zakoncem. Leta 1952 sta našla društvo za nadnaravne raziskave, najstarejšo skupino za odkrivanje paranormalnega. Sama sta trdila, da sta preučila več kot deset tisoč primerov. Bila sta prva preiskovalca v kontroverznem Amityville strašenju. Še vedno živeča Lorraine je pri 89 letih služila tudi kot uradna svetovalka pri snemanju prvega filma Conjuring, v zaključnih posvetilih njegovega nadaljevanja pa so prikazane resnične fotografije zgodovinskih dogodkov in oseb, vključno z dejanskim posnetkom Eda Warrena in njegovega pogovora z Janet.

the-conjuring-2-nun

A zgodovinska dejstva v tem primeru niti niso tako pomembna. Filmska umetnost obstaja znotraj svojega vesolja in vsakršna interpretacija je dovoljena. To ne pomeni, da se film prepričljivo oddalji od znanih ugotovitev, a vseeno ubere malce drugačno pot pri njihovi reinterpretaciji. To pa ne oklesti njegove kvalitete. Pa čeprav zgodba sledi vsem že vzpostavljenim smernicam žanra. Kar izstopa, je čudovita kinematografija, zvokovna obdelava in režiserski prijemi. Način, kako kamera skorajda predstavlja tretjo osebo v odnosu lika in gledalca ter pogosto za sredstvo tenzije uporabi »tracking shot«. In kako je strah pred neznanim dodobra izpostavljen v čudovito premišljenih kadrih, kjer je namenoma odprt določen del prostora v ozadju. Prav toliko, da nas ob njegovi neizbežni spremljavi z enim očesom preplavi občutek neudobja in prijetno mučnega pričakovanja.

the-conjuring-2-frances-oconnor-madison-wolfe-lauren-esposito

Izstopa visoka produkcijska vrednost, ki jo v koherentno in z vidika človeškosti spisano zgodbo prineseta Carey in Chad Hayes (Conjuring). Oblikovalka mizanscene Julie Beghoff (Saw) je prav tako ena ključnih oseb, ki so že v preteklosti sodelovale z Wanom. Tudi oblikovalka kostumov Kristin M. Burke (Insidious) in glasbeni mojster Joseph Bishara (Annabelle). Njihovi doprinosi so neprecenljivi, s skupnimi močmi pa premostijo oviro klišejskega scenarija o preganjani družini.

Kar deluje v filmu, je set dizajn v stilu 70. let prejšnjega stoletja. Vzdušje, ki ga pričara. Majhno stanovanjce, polno vogalov in lukenj, kamor se lahko skriješ. Ali pa se ne moreš skriti. Stene, ki že kar gnijejo od vlage in izrabljeni usnjeni stol, ki stoji v kotu dnevne sobe. Otroški šotor na koncu ozkega hodnika v drugem nadstropju in dvoposteljne temačne sobane, ki jih obdajajo škripajoče lesene deske. Kostumografija in izbor glasbene spremljave. Že to samo po sebi je dovolj, da pri gledalcu vzbudi občutek odtujenosti. Poznan, a ravno dovolj odmaknjen svet, ki nam daje občutek, da gledamo utelešeno staro ljudsko pripoved, s katero so nekoč strašili otroke pred spanjem.

The-Conjuring-2-Patrick-Wilson-and-Vera-Farmiga

James Wan ne uporablja poceni trikov. Ko se nekaj zgodi, se to resnično zgodi. Suspenz je resničen in strah je učlovečen. Patrick Wilson (Ed) in Vera Farmiga (Lorraine) sta pričakovano izvrstna, presenetijo pa performansi mlajših. Predvsem Madison Wolfe (Janet), ki nosi še posebej težko breme pri poustvarjanju demonske obsedenosti, je več kot omembe vredna. Ena izmed značilnosti odličnega nadaljevanja je scenarij, ki dejansko gradi karakter glavnih likov in jih razvija v nove smeri. Za to pa so potrebni določeni prizori, ki umirijo ritem in dodajo čustveno širino. Ti so pogosto vstavljeni na silo (ali pa sploh ne), kar botruje k njihovi dolgočasnosti. Priklicano zlo 2, kot ga poimenujejo slovenski kinematografi, se temu spretno ogne z vključitvijo humorja, glasbe (podton Elvisa Presleyja je nadvse prisrčen) in hitre vrnitve nazaj k drhtajočim elementom. Posledično je film kratkočasen in ima hkrati visoko zabavljaško vrednost.

THE-CONJURING-2-The-Story-of-the-Movie-2016-1280x720

Za mrazenje po hrbtenici ni zadostna le smrtna tišina, ki jo preseka glasen zvočni učinek. Napetost ustvari vzdušje, postavitev kadrov, kreativno delo kamere, predvsem pa polno razviti liki, za katere nam je mar. Osebe, s katerimi se lahko poistovetimo. Jih razumemo in si z njimi delimo grozljivo izkušnjo. In prav to je tudi želel izpostaviti delni scenarist Wan. Otroško tesnobo in ranljivost, ki jo ščiti enotna družina. Vez, ki jo premore družina Hodgson. Zakon, kot ga predstavljata Ed in Lorraine. Skupaj v dobrem in slabem iščeta način, kako se zoperstaviti silam onkraj našega sveta. A ko strmiš v brezno, tudi brezno strmi nazaj vate. Pri tem sta Ed in Lorraine racionalna, premišljena in izkušena. Izmučena in samo željna mirnega življenja, a s svojimi sposobnostmi nosita določeno odgovornost. Hkrati tvegata svoje življenje, da bi pomagala drugim. Njun odnos in čustveni lok, ki ga zajameta tekom dogajanja, pa je točka, ki prizemlji film v realnost in ga naredi resnično srhljivega.

Vtis:

IMDb

Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

One thought on “The Conjuring 2 (2016)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *