Clipboard01

The BFG (2016)

»To je bila res ura čarovnij! Visoka, črna postava se je približevala. Hodila je tik ob hišah na drugi strani ulice in iskala senčne kote, kamor ni segla mesečina. Prihajala je čedalje bliže in bliže. Ustavila se je, šla naprej, potem je nenadoma spet obstala.« Še danes je potrebnih le nekaj povedi Roalda Dahla in že nam čarobnost njegovih domislic zajezi pozornost. Oči matere polzijo in hitijo v naslednjo vrstico. Iz njenih ust se neobičajne prigode z zvočno hitrostjo selijo v domišljijo otroka, ki si tik pred spancem gotovo poželi, da bi mu prijazni velikan v sobo vpihnil čudovite sanje. Letošnja jesen bo stota od rojstva britanskega pisatelja in kaj bi lahko bilo lepšega kot Spielbergovo prvo sodelovanje z Disneyjem, ki nam tik pred okroglim obeležjem prinaša sicer drugi, a tokrat prvič visokoproračunski celovečerec o Velikem dobrodušnem velikanu?

The-BFG-Movie-Making-Of

Tudi prekaljeni ameriški režiser je ljubitelj Dahlovih pravljic. Pravljic, ki so se jih stanovski kolegi praviloma lotevali z veliko vnemo. Wes Anderson je imenitno obudil Čudovitega lisjaka (2009), ekscentričnega čokoladnega mogotca Willyja Wonko smo na velikih zaslonih videli dvakrat: najprej ga je leta 1971 upodobil Gene Wilder, pod taktirko Tima Burtona (2005) nato še bolj prepričljivo Johnny Depp, v vlogi navihane Matilde pa si je težko predstavljati koga drugega kot takrat 9-letno Maro Wilson. Toda filmski svet je pred, po in med tem, predvsem pa v zadnjem desetletju za male in spremljajoče velike otroke pripravil mnoge druge nepozabne zgodbe. Izstopati iz množice je bilo zato celo za 69-letnega Spielberga, ki ustvarja že več kot 50 let, velikanski izziv.

Ob minimalistični, nežni in primerno igrivi spremljavi Johna Williamsa, otipljivem trku dežele velikanov in ljudi (scenografija: Rick Carter in Robert Stromberg) ter iskrivi kinematografiji Janusza Kaminskega (Reševanje vojaka Ryana, Schindlerjev seznam, Ujemi me, če me moreš) ne gre zanikati, da ob določenih prizorih zares zaslišimo pesem pajkov in zvezd, si želimo obiskati deželo sanj in se kremžimo ob ideji okušanja nagnusnih smrkumar ali pač zgrozimo ob misli na čloreško pojedino. Toda Spielberg se je vseeno uštel.

Disney's THE BFG is the imaginative story of a young girl named Sophie (Ruby Barnhill) and the Big Friendly Giant (Oscar (TM) winner Mark Rylance) who introduces her to the wonders and perils of Giant Country.  Directed by Steven Spielberg, the film is based on the beloved book by Roald Dahl.

Knjige o VDV-ju ne krasi polnost zgodbe, temveč ideja nenavadnega prijateljstva med malo siroto in prijaznim velikanom, skrbno oblita s humorjem in jezikovnimi poigravanji. Za scenarij je poskrbela – medtem že preminula – Melissa Mathison, ki se je v veliko filmsko knjigo zapisala s simpatičnim vesoljčkom E.T.-jem. Uspešna naveza režiserja in scenaristke bije bitko prevajanja knjižnega v filmsko, a naposled kloni. Temačnega tona, v katerega je svoje pravljice vedno znova potopil Roald Dahl, skorajda ni. Kako je tako izkušenima pripovedovalcema uspelo zamuditi takšno priložnost, ni jasno.

(Pre)dolgih 117 minut se zanaša na izvedbo, ki, kot je že bilo izpostavljeno, navdušuje. Živobarvni kadri, zasuki kamere in magični posebni učinki podjetja Weta Digital stepajo in mešajo podobno mojstrsko, kot to s sanjami počne dobrosrčen velikan. Ko njegovo nerodnost in skromno modrost vpreže še nedavni oskarjevec Mark Rylance ter osrednji junakinji Zofki odločnost posodi talentirana 11-letnica Ruby Barnhill, se med njima zvežejo molekule otipljivega prijateljstva. Škoda, da je njuna vez premalokrat nadgrajena z dobrimi dialogi, ki jih v knjigi sicer ni malo.

e5bdbe30-3fa5-11e6-90e1-eb9c4ae22c86_MCDBFGG_EC034_H.JPG.cf

V trenutkih, ko bi moral VDV z obračanjem svojih gromozanskih ušes loviti bitje osamljenega srčka svoje človeške prijateljice ali prisluhniti jokanju rožic, film prepogosto zdrsne v dolgočasje. Na trenutke se dramaturški lok zdi kot neodmerjeno plimovanje. Namesto visoke plime, ob kateri bi po zaslonu navdušeno iskali točko odskočišča, s katerega bi se brezbrižno, z glavo naprej potopili v čarobno pripoved, nas prav tam pričaka oseka, ki razgalja nenavdahnjeno sivino skalovja. Ponesreči se celo imenitna malica v čudoviti repliki velike plesne dvorane Buckinghamske palače. Kdo bi si mislil, da se lahko izjalovi šala o prdcih?

Nestrpnega čakanja na DVD ali modro zgoščenko torej ne bo. Si pa zato – če je še nimate, imate pa male čloreške – brez pomislekov omislite knjižno predlogo. In bambusovo palico za vpihovanje sanj, kot je to nekoč počel Roald Dahl, zatem ko je hčerkama Lucy in Ophelii pripovedoval o VDV-ju in devetih velikanih, ki ne marajo jesti Grkov.

Vtis: 

Besedilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Koridor – križišča umetnosti.

IMDb

Lebinger

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *