clipboard01

Alien: Covenant (2017)

Osmi potnik. Posrečeni prevod vse od izvirnika leta 1979 naprej ne zdrži te jezikoslovne domiselnosti. Analogno je potrebno takšnemu zaključku pritrditi tudi, ko govorimo o filmski vrednosti. Franšiza, ki se je začela z mojstrovino in se izjemno nadaljevala sedem let kasneje (Osmi potnik 2, 1986), sedaj sestoji že iz šestih igranih osrednjih filmov. Univerzum, zgrajen na biomehanični krajini švicarskega slikarja Hansa Ruedija Gigerja, kljub neposrečenim naslednikom, ostaja še naprej ravno toliko zapeljiv kot je grozljiv. Izjemne snemalne lokacije, prepoznavna kostumografija in klavstrofobična scenografija zaokrožajo veličastno podobo kronološkega nadaljevanja Prometeja (2012). Raznovrstni morasti pošastki se z nič manjšim veseljem prisesajo na betico radovednih, le da jim luknjanje prsnega koša ni več dovolj. To je passé, danes je potrebno raztrgati hrbtenico.

2905611

Prikladno, če se strinjamo, da je v filmskem žargonu scenarij hrbtenica sedme umetnosti, od katere je odvisno, kako uigrani bodo posamezni deli kot celota. Ne pomaga vnovičen izjemen performans Michaela Fassbenderja – Irec, nemških korenin je tako dober, da zvozi dve vlogi. Znajde se v blodnjah lunatičnega androida z božjim kompleksom Davida in jih hkrati zre skozi oči bolj stoičnega replikanta Walterja. Tudi nova Sigourney Weaver (Katherine Waterston) je v vlogi Danielsove posrečeno odločna poznavalka preživetja, čeprav so liki kot po pravilu spisani brez ozira na karakterizacijo. Glede slastne kinematografije ne bom izgubljal besed, saj je pri visokoproračuncih pričakovana, če ne že obvezna.

aliencovenant-3-1280-1488754753474_1280w

Uvod je podobno obetaven kot pred tem pri Prometeju (2012): pogovor med androidom Davidom in njegovim stvariteljem Petrom Weylandom (Guy Pearce) služi kot vsebinska iztočnica osrednji zgodbi, ki spremlja kolonizacijsko odpravo vesoljske ladje Covenant, namenjene na za to skrbno izbrani planet Origae-6. To je še preden se začnejo liki obnašati, kot da v prtljažniku nimajo tisoč ali dva človeških embriev ter zaradi odpora proti vrnitvi v kriospanec in frekvence, ki oddaja gorsko uspešnico Siva pot, skrenejo z začrtane poti. Ob obisku tujega planeta, na katerem raste gensko podivjana pšenica, se za nameček nikomur ne zdi modro nadeti namenski skafander. Mar niso gledali Toma Cruisa in Vojne svetov (2005)?

Nisem pristaš reduciranja filma na zgodbo, a težko se je upreti kritiki dogajanja, ki je očitna posledica scenaristične rokoborbe. Posledica franšizenja. Film je umeščen v leto 2104, torej le 18 let pred dogajanjem na Nostromu (Osmi potnik, 1979), a britanski režiser Ridley Scott napoveduje vsaj še dva podaljška, morda tri. Že po dveh celovečercih pa postaja dokaj jasno, da kljub nenehnemu spogledovanju s filozofskimi tematikami o obstoju in kreaciji, bogovih in ljudeh, religiji in znanosti ne gre pričakovati kaj več kot vizualni spektakel, ki gledalcu postavlja zanimiva vprašanja, a hkrati plehke odgovore. Ali še huje: namesto ponovnega snidenja z marmornatim gigantom iz Prometeja (brez dvoma vrhunec filma), je navržen polminuten, računalniško generiran prizor genocida nad našimi fascinantnimi predhodniki.

alien-covenant-r-ratingScott – če se je že pripravljen podpisati pod takšne bisere – tokrat vsaj ponovno vključi nekaj več ksenomorfne groze. Ne manjkajo podivjani fetusi, špricajoča kislina, zlovešče katakombe, preteča nekropola in prvoosebni kadri ozkih hodnikov, po katerih pleza popolni penetrator. A odločitev, ki v ospredje postavi androidne nebuloze, pove vsaj dve stvari. Resda je Britanec še vedno odličen arhitekt filmskih svetov in otipljivega vzdušja, toda pozablja, da ne snema novega Iztrebljevalca (Blade Runner 2049). Druga stvar? Še dobro, da ga snema Denis Villeneuve. A bodimo pošteni, kljub vsemu to vendar niso Transformerji ali hitro-drzni dirkači, čeprav akcija nemara mestoma že spominja nanje.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

7 comments on “Alien: Covenant (2017)

  1. Hehe, si moraš tako kot jaz najti nekoga, ki ga lahko bereš vsake dva ali tri dni. 😛

  2. Se strinjam z vsem napisanim, le da bi sam ocenil film s precej manj zvezdicami. Plehki odgovori, pozabljanje na namen odprave, Siva pot, skafandri in drugi popolnoma nesmiselni vložki popolnoma pokvarijo doživljanje filma in ga postavljajo ob bok neštetim drugim Hollywodskim filmom, ki so nastali zgolj zato, da obstajajo. Škoda.

  3. Ja, tak občutek je povsem legitimen. Sam se poskušam držati naše ocenjevalne lestvice, ampak bo verjetno potrebno opisati še veliko filmov, da bo sistem precej bolj izbrušen.
    Vedno znova me navdušuje draž alienovskega univerzuma, pol ocene (priznam) pa sem dodal zaradi Fassbenderja. Meni eden (naj)ljubših igralcev.

    Hvala za komentar. :)

  4. Film sem si ogledal šele potem, ko sem prebral tole. Po mojem ocenjevalnem sistemu bi mu prisodil največ ●●●●●○○○○○ (oz. 5/10), Fassbender gor ali dol. Če namreč film dobi zaradi njega piko plusa, mu to piko spet odvzame Danny McBride ali pa osrednja “junakinja” Katherine Waterston (oz. oba preživela), ki sta preprosto porazna in ne vem, kaj v filmu sploh počneta. Docela plastična izkušnja brez kakršnekoli karakterizacije in s tem poistovetljivosti, nobene napetosti (zgolj prazni jump scare trenutki), nelogično in nesmiselno dogajanje, nekateri res absurdni prizori, ki služijo zgolj za gonilo — skratka, res veliko razočaranje. Vizualno in tehnično brezhibno, pripovedno in tematsko pa obupno slabo. Verjetno daleč najslabši film v seriji Alien doslej. Samo moje mnenje, seveda. B)

  5. Povsem legitimno in verjetno glede na tvojo fimsko širino bolj primerna ocena. Jaz jih še kar nisem osvojil in so mi bolj kot ne v napoto. Ah … :)

  6. Mah, kaj pa vem, primernost ocen je stvar debate in tudi meni so ocene včasih problematične — pa se sploh ne trudim biti objektiven (kaj takega pri vrednotenju filmov verjetno sploh ne obstaja), ampak zgolj dosleden znotraj lastnega sistema oz. vrednostno primerjalen. Pri čemer upoštevam tudi element zabavnosti oz. gledljivosti oz. razvedrilnosti. Ti blockbusterji je po mojem ne premorejo — ali pa sem jih preprosto videl že preveč in nisem impresioniran. Če si star 16 let in si začel filme gledati z zadnjo Vojno zvezd ali franšizo Maščevalci, potem te tele sci-fi akcijade verjetno (vsaj začasno) potešijo. Kar pa zadeva Ridleyja Scotta, je bil po mojem njegov zadni zares soliden film Kingdom of Heaven (2005).

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *