dunkirk

Dunkirk (2017)

Znamenita operacija Dinamo je bila rešilna bilka vojaške polomije, po kateri je okupator na obalo stisnil približno 400 tisoč zavezniških vojakov. V največji meri Britance in Francoze pa Belgijce, Nizozemce, Poljake in Kanadčane. Le zahvaljujoč ukazu nemškega poveljstva, ki je za nekaj dni ustavil napredovanje tankovskih enot, jih je bilo iz pristaniškega mesteca Dunkerque čez angleški kanal prepeljanih 340 tisoč. Britanska vlada je za evakuacijo med 26. majem in 4. junijem leta 1940 poleg rušilcev mobilizirala celotno civilno ladjevje. Ribiške ladje in luksuzne jahte so bile integralen del čudeža, brez katerega bi se lahko 2. svetovna vojna odvila bistveno drugače. Toda kako predstaviti nekaj, kar živi v prsih Velike Britanije in Francije, v zavesti naroda in nenazadnje sveta?

dunkirk2

Kljub teoretično neskončni možnosti izbire, ima dosedanji filmski opus zvezdniškega britanskega režiserja Christopherja Nolana otipljivo rdečo nit, zaradi česar je bil izbor filma, oprtega na resnični zgodovinski dogodek, manjše presenečenje. A bistveno večje presenečenje je mojster ustvarjanja realističnih fiktivnih svetov prihranil za premiero. Filmska upodobitev zavezniške evakuacije s francoske obale namreč ni običajen zgodovinski spektakel. Ne zanaša se na osrednje, osebne (čustvene) pripovedi maloštevilnih protagonistov, ujetih v krutost vojnih spopadov. Nasprotno: scenarij je komajda opazen, klasičnega pripovednega loka praktično ni, igralski vložki so večinoma subtilni, dialogi občasni in skopi.

Nolan z nenavadnim pristopom vneto ruši distanco, ki jo gibljive slike velikega zaslona običajno vzbujajo pri gledalcu. Dunkirk je resnici na ljubo bolj doživetje kot razvijajoča se pripoved. Distopičen vpogled v kaotične razmere na severni obali Francije. Morasto obzorje, na katerem v zraku skupaj s Tomom Hardyjem (Farrier) in njegovim enomotornim pljuvalcem ognja udrihamo po nemških messerschmittih. Ledena morska bitka s časom, ki jo v spremstvu oskarjevca Marka Rylanca (G. Dawson) bijemo na krovu manjše civilne ladje Moonstone. Mučna negotovost čakanja na pomolu pod poveljstvom Kennetha Branagha (poveljnik Bolton). Kaj bo prišlo prej: živce parajoči tuleči žvižg nemškega lovskega letala ali obris pomorske pomoči?

mark-rylance-in-dunkirk-2017-large-picture

Brezizhodno vzdušje potencira preteča zvočna podlaga maestra Hansa Zimmerja, ki zleze pod kožo predvsem z neprijetnim tiktakajočim ritmom. V dobrih 100 minutah popusti le redko, kar pripomore h konstantni negotovosti. Občutku neizbežnosti. Ironično nemških vojakov na zaslonu sploh ne srečamo, a njihova prisotnost se vseskozi čuti v pogledih zavezniških vojakov. Toda kamera bolj kot z bližnjimi operira s splošnim, srednjim in daljnjim planom. Obstreljevanje peščene plaže in potapljanje torpedirane vojne ladje ni zaradi tega nič manj grozljivo. Akcijski del je sam po sebi dovolj srhljiv, da pravzaprav ni potrebe po dodatnih intimnih izpostavitvah. Na ta račun morda res trpi razvoj likov, a več kot očitno je bila to premišljena umetniška odločitev.

dunkirk-6

Letošnji poletni filmski vrhunec Dunkirk bi lahko slikovito opisali kot dokumentarni film, ki to ni. Dokumentarci v grobem namreč skušajo biti karseda realistični. Pristnosti in zgodovinske točnosti ustvarjalcem ne gre oporekati, čeprav dogajanje pretežno sledi britanskim vojakom in so osrednji liki izmišljeni. Nolanova izvedba pač daje več teže razsežnosti evakuacije kot posameznim junakom. Bolj kot nizanje informacij jo zanima utrip zgodovinskega trenutka. Režiserska genialnost nas s čudovito kinematografijo Švicarja Hoyta van Hoyteme (MedzvezdjeOna) povabi v sedež britanskega letala Spitfire, v katerem sledimo vratolomnim manevrom enomotornika, ali recimo na krov potapljajoče se morske vojne velikanke. S pomočjo časovno (rahlo) nelinearne montaže (Lee Smith) – ki spominja na režiserjev Memento (2000) – skačemo s kopnega na morje in z morja v zrak. Začutimo strah in nemoč, grozo in smrt, toda tudi pogum in upanje. Resda so zavezniki v vojaškem pogledu doživeli fiasko, a evakuacija predstavlja bistveno bolj pomembno zmago življenja nad smrtjo.

Vtis: 

Lebinger

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *