war-for-the-planet-of-the-apes-wallpapers

War for the Planet of the Apes (2017)

Hail, Caesar! Tišina spoštovanja in pogledi sklonjenih glav, ki sporočajo občudovanje in hvaležnost. Skozi tabor zmagoslavno koraka veliki Caesar, ki je svoje »ljudstvo« še enkrat več rešil smrti in jim priboril nov dan. Vodja in bojevnik. Oče in prijatelj. Vzgojili so ga ljudje, a ni človek. Je opičnjak, a ni kot ostali. Je most med dvema vrstama in sam čudež evolucije. V vojni za planet opic, tretji inštalaciji kritično priznane blockbuster franšize, se preostanek primatov zbudi v grozi. Od razpustitve smrtonosnega virusa ALZ-113, ki je zaokrožil po svetu in pobil večino človeštva (Rise of the Planet of the Apes), s tem pa počlovečil in na vodilni položaj postavil opičnjake, mineva 15 let. Njihov heroj Caesar (Andy Serkins) je skušal obdržati mir in se povezati z ljudmi, toda zaman. Zaradi upora v svoji vrsti, ki ga je vodil pokvarjeni Koba (Toby Kebbell), je nastala vojna, ki bo dokončno naznanila superiorno vrsto (Dawn of the Planet of the Apes). Sedaj se Caesar in njegov klan skrivajo v zavetju gozdov in se borijo za preživetje, medtem pa se ekipa neizprosnih vojakov, katerih naloga je opičji genocid, vztrajno premika vse bližje. Uvodna sekvenca je slavospev moderni tehnologiji snemanja, ko se računalniško generirane podobe, zajete s pomočjo »motion capture« tehnike, popolnoma zlijejo s človeškimi karakterji. Ob gverila oziroma bolje rečeno »gorila stilu« bojevanja smo gledalci priča srditim prizorom, ki suvereno upravičujejo naslov finalnega akta.

ne4hnk7hzrfh84_1_a

Toda velika zmota, če pričakujemo 140 minut krvavega klanja. War for the Planet of the Apes je več kot ta največkrat omenjena »pomanjkljivost« filma, ki je bržkone nič drugega kot posledica neuresničenih pričakovanj gledalcev zaradi zavajajočega tržnega oglaševanja. Vojna je zato introspektivna, intimna pripoved, ki se poveže v širšo sliko. Vsem posameznim enotam je skupno, da osrčje zgodbe leži v človečnosti karakterjev. V njihovi zmožnosti empatije in razumevanja. Režiser in scenarist Matt Reeves je ustvaril trilogijo, ki je ne le svojstven filmski poklon originalni seriji Planet of the Apes, temveč tudi sama zase stoji kot zaokrožena celota. Odkriva nove vidike in nas s svojim koncem pravzaprav popelje na sam začetek. Temačen začetek. Šele v retrospektivi resnično ugotovimo, kako zahteven in neizprosen film gledamo. Kljub oceni PG-13, kar ga označuje za primernega otrokom, je film brutalno iskren pri prikazovanju trpljenja in smrti. Tako tudi veliki Caesar pade pod težo svojih temnih nagonov in se poda na mitično iskanje maščevanja. Da bi našel Polkovnika (Woody Harrelson), ki je v njegov svet prinesel kaos in uničenje. Da bi za vselej končal morijo in da bi osvobodil svojo družino.

4

3

2

Ne gledamo opic in zelenega zaslona, temveč prave igralce na pravih lokacijah. In šele v zadnji fazi se nato zgodi CGI magija, ki njihova telesa zamenja s telesi poraščenih prednikov. Sedaj že inteligentnih, govorečih, organiziranih, ljubečih in dojemajočih. Toda pretrpeli so že veliko in izgubili mnogo. To pa lahko na kriva pota spelje še tako moralnega posameznika. Tukaj se skriva briljantnost te posrečene zmesi vesterna, vojnega filma in post-apokaliptičnega znanstvenofantastičnega trilerja. Bitko za usodo našega planeta bijejo drugi. Caesarja vodijo sebični razlogi in njegov boj je predvsem moralni. Scenaristični prijemi so obdelani s precizno vizijo in idejo. Tekoč pripovedni tok, smiselno povezani in kinematografsko navdušujoči kadri (Michael Seresin) ter večplastni karakterji, ki poganjajo mašinerijo in skrbijo, da gledalcu kljub počasnemu ritmu misli ne odtavajo. Poskrbljeno je še za tako imenovani »comic relief«. Bad Ape (Steve Zahn) je edina lahkotnejša stran filma, ki bi se prav lahko silovito ponesrečila, a sta ga scenarista Reeves in Mark Bomback spisala s takšno mero prefinjenosti, da deluje v prid zgodbi. Po besedah režiserja pa je »poredna opica« hkrati namig za tisto, kar pride v nadaljevanju.

This slideshow requires JavaScript.

Še en dokaz, da pri takšnem projektu nič ni prepuščeno naključju. Brez odvečnih ekspozicijskih prizorov, ki so (pre)enostaven in milo rečeno poceni način, kako gledalcu skozi dialog posredno podati informacije in dodatna pojasnila, da bo ta lažje sledil pripovedi. Kvaliteta dobrega filma je njegova zmožnost, da nas pripravi do samostojnega mišljenja in nas spravi v angažirano stanje opazovanja ter sklepanja. Da nas predrami. Posneto na resničnih lokacijah in s pomočjo trenutno najbolj usposobljene ekipe strokovnjakov post-produkcije, je film poslastica za vsakega cineasta. Spregledamo, da gledamo digitalne projekcije. Zgrešen ni en samcat dialog, prav tako so na mestu vsi ostali filmski elementi. Dovolj je podatek, da je produkcijska vrednost držala začetni proračun v višini 150 milijonov ameriških dolarjev.

»Nismo divjaki. Borimo se le za preživetje,« izreče Caesar. In prav ima, toda tudi človek ni brezglavi sociopat, četudi je sprva v ravno tem črno-belem načinu prikazan Polkovnik. A tekom zgodbe se njegova podoba spreminja. Tudi sam se bori za preživetje. Razpuščeni virus nevarno preži na preživele in le vprašanje časa je, preden bodo na zemlji vladale opice. To je zakon narave. Dolga je pot, ki jo je prehodil do te točke, in ne misli odnehati sedaj. Brez milosti. Brez miru. To je vojna!

[spoiler] »Nisem začel te vojne. Ponudil sem vam mir. Pokazal sem vam milost, toda zdaj ste tukaj. Da nas pokončate za vselej.« Vsa zgodovina je vodila do tega trenutka med Caesaerjem in Polkovnikom, toda zdi se, da je del te zgodovine tudi film Apocalypse Now. Ustvarjalci tega ne skrivajo in nas celo opominjajo z napisom »Ape-pocalypse«, ki ga večkrat vidimo v podzemeljskem tunelu. Soočenje nosi vse značilnosti zgodovinsko gledano monumentalnega celovečerca Francisa Forda Coppole in polkovnika Walterja E. Kurtza, ki ga je leta 1979 upodobil izjemni Marlon Brando. Čeprav Harrelson imitacijo zanika, so podobnosti enostavno preočitne.

This slideshow requires JavaScript.

Ljudje so inteligentne opice ustvarili sami, sedaj pa bodo izbrisani iz obličja zemlje zaradi taistega razloga. Človeštvo – oziroma vsaj tisto, kar nas naredi človeške – umira in Polkovnik ni tiran ali iztrebljevalec. Je neusmiljen in neizprosen ter bi za svoj prav ubil vsakega na poti, toda njegovo ravnanje ni brezpredmetno. Film nosi kopico podtonov, ki mu dajejo bolj kompleksno podobo, kot so na primer ekstremistične skupine, ki ji lahko povežemo v socialno-politični kontekst modernosti. Nam lahko kdo zagotovi, da se čez stoletja ne bomo sami bojevali za preživetje proti primatom in ponesrečenemu cepivu, ki nas bo spremenil v neme primitivce? V takšne, kot jih sreča Charlton Heston? Takšne, kot je Polkovnik ob svojih zadnjih izdihljajih?

Na to nas opominja kar nekaj subtilno umeščenih referenc. Velikanski križi, ki so bolj v obliki črke X, lepo opozarjajo na mejo prepovedanega območja v originalnem Planet of the Apes, medtem ko slogan »The only good ape is a dead ape« skoči nazaj vse do leta 1970 in nadaljevanja Beneath the Planet of the Apes. Če pa bi hoteli vleči vzporednice še naprej, lahko mirne vesti govorimo o očitnem verskem motivu in biblični metafori. Caesar je Mojzes. Brez ovinkarjenja. Na to je opomnil tudi režiser Reeves, ki je navdih črpal iz bibličnih epov. Caesar reši svoje ljudstvo iz ujetništva in jih odpelje skozi puščavo v obljubljeno deželo. Od križanja opic do simbolov svete vojne. V tej miselnosti se moramo torej vprašati, kaj pravzaprav pomeni snežni plaz, ki v epilogu prekrije človeško vrsto in ki so mu mnogi pripisali odvečno noto. Plaz je prisoten z razlogom, in sicer gre za moderno verzijo Mojzesovega prečkanja morja. Namesto, da sovražno silo odnese voda, se tokrat porazgubijo pod silovito težo nemilostnega plazu.

thumb-1920-836748

Konča se z zmago in smrtjo Caesarja. Reeves po vsej verjetnosti ne bo režiral naslednjega dela prihajajoče trilogije, a je potrdil, da zgodba skriva še veliko potenciala. Ljudje v originalu izpred skoraj  petdeset let so nemi in primitivni, na vodilnih položajih pa so kulturno povzdignjeni opičnjaki. Zemlja deluje kot neznan svet, nekje globoko v puščavi pa se skriva kip svobode. Minilo je pet tisoč let evolucije in vrženi smo v čas dolgo po tem, ko smo ljudje izgubili bitko sami s seboj. »Vsa človeška zgodovina je vodila do tega trenutka. Ironično je, da smo vas mi ustvarili. In narava nas je kaznovala vse od tedaj. To je naša poslednja bitka. In če izgubimo … bo to postal Planet opic!«

Vtis:

IMDb

Jerman

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *