Projekt Florida je film osupljivih nasprotij. Je vpogled v življenje ameriškega nižjega razreda skozi oči šestletne deklice. Njene vsakodnevne vragolije pod žgočim floridskim soncem naredijo tisto, kar gledamo, za silo znosno, saj iz drugega plana vselej pretita revščina in kriminal.
Režiser Sean Baker je nase resno opozoril pred dvema letoma na festivalu Sundance z gverilskim filmom Tangerine (2015), v celoti posnetim kar z mobilnim telefonom, ki v fokus postavi zgodbo temnopolte transspolne prostitutke iz ne tako zvezdniškega Los Angelesa. Šestinštiridesetletni Baker je tudi tokrat nekaj prizorov posnel z iphonom, prav tako pa znova spregovoril o ljudeh z margine. O tistem stranskem proizvodu svobodnega trga, ki ni skladen z mitom ameriških sanj. O luzerjih iz centralne Floride, ki jih mainstream filmska produkcija ni le pozabila, ampak zanjo v bistvu sploh ne obstajajo. Hollywood, kot pravi Baker, bolj kot ne zanimajo le še filmi o superjunakih. Grozljivo.
Nepretenciozen scenarij namreč deluje kot prepričljiv odsev tamkajšnjih razmer, kot nekaj, kar bi lahko videli, če bi se ta trenutek odpravili v okrožja blizu Orlanda. Genialnost izvedbe je v tem, da doživljamo tisti del Amerike, ki ni dežela priložnosti, pretežno ob igralskih performansih naturščikov in z vidika navihane šestletnice. To pomeni zvrhano mero otroškega optimizma, čudovito pisano kinematografijo in neprestane potegavščine. Moonee kljub revščini doživlja svet kot otrok: v poletnih dneh se kratkočasi s pljuvanjem po avtomobilih, živciranjem tamkajšnjega upravitelja Bobbyja (fantastični Willem Dafoe) ali pač kakšno drugo neumnostjo, ki se jo je v tistem trenutku spomnila s prijatelji.
Če ne riga ali se ne spakuje, potem praviloma iz njenih ust letijo sočne kletvice. Seveda se jih je naučila od mame, s katero turistom prodajata poceni parfume in podobne drobnarije. Ko male prevare niso dovolj za plačilo mesečne najemnine, se njena mama zateče tudi h kraji in občasni prostituciji. V takšnih trenutkih je boleče očitno, da sta vselej na robu preživetja, vselej le korak ali dva od tega, da se enostavno ne bo izšlo. Brez balastnega moraliziranja, olepševanja resnice (ljudje so lepi z napakami) in romantiziranja revščine.
Projekt Florida je izrazito pomenljiv naslov, saj je bilo to začasno, delovno ime za floridski Disneyland. V filmskem prevodu je iztegnjen sredinec helikopterjem, s katerimi v čarobni svet pripotujejo najpremožnejši turisti. Sredinec miški Mikiju in Plutonu. Sredinec sistemu in mehanizmom, ki ima skrajno bogate, a tudi skrajno revne. Projekt Florida je, kot bi rekli Američani – statement. Odraz države izrazitih nasprotij. Države gigantskih pravljičnih parkov in zanikrnih motelov, ki rastejo v njihovi senci.
Vtis:
Lebinger
Z veseljem prebral mnenje, tako kot vedno artikulirano in zanimivo napisano. Morda se v naslovu skriva tudi besedna igra oz. namig na projects, ki je seveda izraz za državna socialna stanovanja, namenjena najnižjim slojem prebivalstva. (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Public_housing)
Hvala.
Vidiš, na ta namig nisem pomislil, je pa gotovo, če že ni bilo res tako mišljeno, vsaj povsem smiseln v kontekstu filma. Si že gledal film?
Ne še, je pa pri vrhu mojega seznama prihodnjih ogledov.