gallery-1484243379-best-romantic-movies-kopija

TOP 25 romantičnih komedij 21. stoletja – I. del

Romantična komedija ima že od nekdaj težavo žanrske oznake. Od vsega začetka filma. Toda 80-ta in 90-ta so resnično obdobje, v katerem se je razvila ta žanrska zgodba, takrat ko so romantične komedije ne samo napolnile blagajne kinematografov, temveč so se kritično uveljavile in si prislužile prve nominacije za oskarje. Zagon pa je prinesel s seboj v glavnem množico pozabljivih, izpeljanih filmov, ki so izdali boljše, zgodnejše vplive in po več kot kopici velikih razočaranj, žanr ostaja, vsaj v mainstream okolju, ki do danes ohranja romantične komedije pri življenju.

Ampak misliti, da je žanr mrtev, bi bil povsem napačno. Romantična komedija je še kako živa, tudi v indie sferi, kjer opažamo nove ambiciozne filmske ustvarjalce, ki si vtirajo svoj kreativni prostor v industriji s tako imenovanim umetnim dihanjem dobro začrtanemu, omejenemu žanru. In čeprav se zdi, da deluje logika “prilagodi ali umri”, ki jo nadaljujemo tudi v 21. stoletju, to ne pomeni, da stoletje ni ustvarilo nekaj zvezdnih primerov tradicionalne romantične komedije. V čast žanru, ki se zdi vse bolj na robu vrnitve, smo zbrali 25 najljubših romantičnih komedij po mnenju filmske javnosti, sodeč po raziskavi portala Collider. Potrebno pa je poudariti, da seznam nikakor ne more zajeti vseh nadpovprečnih ali vsaj drugega ogleda vrednih romantičnih komedij. Njihove namige za filmske užitke na romantičen deževni dan vam bomo predstavili v treh delih, za uvod vam ponujamo naslednje.

Amelie (2001)

1

Amelie je film, ki naj bi, vsaj romantično gledano, pritegnil pozornost sanjarjev in introvertirancev. Čeprav se čarobni film režiserja Jeana-Pierrea Jeuneta osredotoča na Amelie (Audrey Tautou), ki skozi dneve poskuša pomagati drugim (s tajnim orkestriranjem njihovega življenja), ona sama nima poguma, da bi dosegla tisto, kar si najbolj želi. Še več, aktivno se skriva pred tem. In “tisto” je v resnici on – Nino (Mathieu Kassovitz), ki je prav tako čuden in ustvarjalen ter osamljen kot Amelie. V plesu se pozibavata na najbolj subtilen in nepričakovan način. Jeunet pa ju ne bo za dolgo ločeval. Yann Tiersenova edinstvena karnevalska glasbena spremljava poveličuje edinstven, nepozaben filmski slog tega globoko čustvenega, a tudi zabavnega, pariškega ljubezenskega pisma.

Kate & Leopold (2001)

2

Preden sta skupaj posnela Wolverinea in Logana, sta režiser James Mangoldand in igralec Hugh Jackman združila moči v »romantični komediji z znanstveno fantastičnim zasukom«.  Jackman igra vojvodo iz 19. stoletja, ki naleti na portal, ki ga ponese v 21. stoletje v New York City, kjer se zaljubi v cinično žensko, ki jo upodobi Meg Ryan. Prisrčni zapleti se zgodijo, neprijetni spodrsljaji prav tako in nato zacveti romanca. Dinamika likov je privlačna, in kot vemo, Jackman in Ryan sta odlična igralca, če temu dodamo še takten humor in solidno režijo Mangolda, potem imamo zmagovalca. Kot bonus pa Jackman naleti na svojega bodočega filmskega partnerja Sabretootha Lieva Schreiberja.

Punch Drunk Love (2002)

3

Z lahkoto najlahkotnejši film na pasu režiserja Paula Thomasa Andersona (kar sicer ne pove veliko) je bil Punch Drunk Love sprva morda nepravično utopljen v kolektivnem šoku, da Adam Sandler dejansko lahko igra resno vlogo: presenetljivo čuten portret človeka, ki se je zaprl vase do te mere, da se je zdelo, da je skoraj obrnjen navznoter. Ampak tu imamo še lik Emily Watson kot njegov enako čuden predmet naklonjenosti in občudovanja. In seveda Andersonov vedno prisoten nagib k nadrealizmu, ki pomaga dvigniti film iz maničnega romantičnega spogledovanja v resno ljubezensko študijo. Razdvojen, eksperimentalen in morda najpomembnejše, prevzet s fizičnimi in mentalnimi stranskimi učinki obsedenosti, to je romantična komedija za vse po srcu čudne velike otroke.

Secretary (2002)

4

Če je romantična komedija spodbudna državljanka žanra, ki je večinoma poznana po svojih družbeno sprejemljivih predstavah dvorjenja in poroke, je film Secretary njen nesrečni, globoko perverzen posvojenec. Romantična komedija z najtemnejšo definicijo, roman, ki ga poganja BDSM, je v glavnem komedija napak, saj se čustveno neumorna Lee (Maggie Gyllenhaal), nedavno odpuščena iz duševne ustanove za samopoškodbe, sreča s temnim in prevladujočim gospodom Greyem (James Spader). Hitro se izdajo njune skupne želje po seksualni dominanci in prevladi, kljub temu da ima Lee že ljubimca, ki pa je spolno veliko bolj umirjen in zadržan. Kar se zgodi v nadaljevanju, ni ravno za vse. Toda za tiste, ki iščejo romantično komedijo, ki je malce sprevržena, s kančkom grenkega, bo tole moralo zadostovati.

Love, Actually (2003)

5

Ni ga romantičnega seznama brez komedije Love Actually. Seveda je predstava pisatelja in režiserja Richarda Curtisa iz leta 2003 malo kičasta, malo zastarela, malo grozljiva (ohladi se s kartonastimi napisi, Andrew Lincoln), vendar je zelo težko, da se ne bi ujeli v past tega filma. Pomaga, da ima toliko likov in mini zgodb, da je preprosto najti eno, s katero se lahko povežemo, toda Curtis resnično preplavi to celotno stvar z romantičnim duhom. Vrzimo noter še božično nastavitev, izjemno igralsko zasedbo ter nepozaben glasbeni trenutek in skomponirali smo si filmsko klasiko.

Saving Face (2004)

6Kljub razmeroma togim romantičnim kostem je Saving Face ena bolj prikritih, a prijetnih sodobnih presenečenj žanra. Očarljiv rom-com, ki spodbuja razmišljanje in ki ima glavo na pravem mestu – pri vprašanjih tradicije, rase, družinskih odnosov in spolni usmerjenosti. Ves čas pa obdrži nadvse zabaven ton. Režiserki prvenec Alice Wu, Saving Face, govori o dveh ljubimkah operativki Wil (Michelle Krusiec) in čudoviti balerini (Lynn Chen). Dobršen del časa film posveti tudi ljubezni Wil do njene mame (Joan Chen) in zapletenemu odnosu, ki ga ima z njo. Globoko zaničljiv režiserki prvenec Saving Face ni bil deležen velikega navdušenja med njegovim izidom pred več kot desetletjem, vendar si zasluži oči vsakega filmskega oboževalca z mehkim srcem. Boste veseli, da ste ga našli.

Just Friends (2005)

7

Ni nujno, da je vsaka velika romantična komedija popolna subverzija tega žanra, ali še celo višje inteligentna. Just Friend je neumna, precej tradicionalna romantična zgodba, ki je izjemoma gledljiva zaradi nekaterih komičnih vložkov Ryana Reynoldsa in Anne Faris. Reynolds igra nekdanjega debeluha, ki je zdaj priznan glasbeni producent. Toda ko je prisiljen preživeti počitnice v svojem rojstnem kraju s svojo simpatijo iz srednje šole (ki jo igra Amy Smart), stvari dobijo hiter obrat. Ponovno, ta film je zelo preprost in prismuknjen, a vsebuje kar veliko vpadljivih komičnih vložkov in odličnih igralskih predstav, ki ga rešijo in ga vseeno uvrstijo na ta seznam.

Juno (2007)

8

Prvo sodelovanje scenaristke Diablo Cody in režiserja Jasona Reitmana ima ugled, ki ju preseže. Toda ta ugled, hitre, na novo iznajdene besedne igre in prepletanj jezika, ki je gledalce celo desetletje udarjal kot inovativen in stilski, je skorajda nenatančen. Da, pri ponovnem ogledu ta “to je en umotvor, ki ga ni moč ponoviti” vrste filmski izdelek še vedno ohrani besedne veščine, a to, kar smo v desetletju nekako pozabili pri filmu Juno, je kako hitro Codyjina mojstrovina pade na stran nečesa veliko bolj zanimivega. Juno, čeprav morda govori samo o najstniški nosečnosti, je film o odraščanju. Takšen, najbolj zapletenega tipa; govori o razočaranju pri odraslih, ki jim je bilo naročeno zaupati, prvih trpljenjih eksistencialnega obupa in nenadnem zavedanju, da tudi najbolj zaupanja vredne varnostne mreže sčasoma razpadejo. Prav tako se zgodi, da ima osvežujoče realističen in očarljiv prikaz srednje šole in odnosa dveh srednješolskih zaljubljencev (Ellen Page in Michael Cera), ki se zaključi z duetom na akustično kitaro.

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

3 comments on “TOP 25 romantičnih komedij 21. stoletja – I. del

  1. Happy Go Lucky, I Served The King of England, I am a Cyborg but that’s ok, Broken Flowers, Goodbye Lenin, Rules of attraction, Y Tu mam Tambien bi mirno sodili poleg. Dodajam ker velikokrat ti seznami totalno prezrejo svetovno neangleško govorečo produkcijo in neodvisno produkcijo (v ZDA in drugje).

  2. Absolutno, tukaj gre predvsem za angloameriške filme, ki so svetovno bolj prepoznavni. Vsi ti filmi bi sodili zraven, plus še kopica drugih, ki jih ni omenjenih in so morebiti še boljši. To je žal pomanjkljivost seznamov, ki se bolj kot ne zgolj namigi za ogled filmov. Kvalitetnih filmov je na pretek, seznami pa so omejeni :)

  3. Zanimiva izbira. V nadaljevanju lestvice pričakujem še kakšnega Richarda Curtisa in morda celo slovenskega (da ne rečem kranjskega) režiserja … :)

Comments are closed.