djcubfpvaaaq3hc

Pyewacket (2018)

Najti dobro, kaj šele odlično filmsko grozljivko dandanes predstavlja svojevrsten napor. Hollywood se je že zdavnaj ujel v mrežo industrijske proizvodnje nadaljevanj zlajnanih franšiz in nepotrebnih remakov, zato je treba pozornost preusmeriti drugam, v svet kreativnih umov, ki jih še ni zastrupila filmska industrija. Pri vsem skupaj je najbolj ironično to, da se za najboljše predstavnike strašljivk na velikem platnu izkažejo filmi, za katere še pred nekaj urami sploh nisem vedel, da obstajajo. Psihološko grozljivko Pyewacket sem odkril čisto po naključju med brskanjem po arhivih obskurnih zadev, dokaj visoke ocene na strani Rotten Tomatoes pa so še dodatno dvignile pričakovanja.

Povezana slika

V filmu spremljamo zgodbo jezne in težavne najstnice Leah, katere odraščanje je vse prej kot enostavno; po smrti očeta se je njena mama spremenila v pretirano zaščitniško in živčno razvalino, na šoli se druži z “luzerji”, njen edini pobeg pa predstavlja poslušanje metal glasbe in branje knjig na temo okultnega. Leah se nekega dne močno spre s svojo mamo in v jezi jo želi ubiti s pomočjo nenavadnega rituala, s katerim obudi duh zlobne gozdne čarovnice, ki pa ima bistveno večjo moč, kot se zdi na prvi pogled. Od tod naprej Pyewacket postane čisti psihološki “mindfuck”, saj ni nikoli povsem jasno, če Leah resnično ogroža nadnaravna sila ali pa je zgolj podlegla pretiranemu verovanju v okultno. Režiser in scenarist Adam MacDonald uspe prestrašiti gledalca na preprost, vendar učinkovit način tako kot pred dobrimi 20 leti uspešnica The Blair Witch Project; grozo črpa iz prisotnosti odsotnega. Skozi film imata tako Leah kot gledalec občutek, da nad njima preži nekaj zloveščega, vendar se to nikoli ne materializira v nekaj, kar bi imelo jasno podobo in obliko. Ravno zaradi tega je film izredno strašen in napet, hkrati pa ne pozabi na pristno človeško dramo, izrisano v boleče realističnem odnosu med materjo in hčerjo, ki se enako ljubita kot sovražita. Če k temu dodamo še odlično predstavo glavnih igralk Nicole Muňoz in Laurie Holden, dobimo prvorazredno grozljivko, primerno za oboževalce bolj psihološko zastavljenih zgodb.

Rezultat iskanja slik za PYEWACKET 2017

Pyewacket je ena od tistih filmskih grozljivk, za katere sem skoraj pozabil, da obstajajo. Je grozljivka, ki se zaveda, da ima strah pred neznanim oziroma nevidnim prav posebno moč in ta vedno znova prisili gledalca, da si grize nohte. Je grozljivka s srcem, saj nam predstavi osebe in njihove kompleksne odnose ter razmišljanja na ponekod precej boleče realen način. Je grozljivka, ki si zasluži pohvalo in moja malenkost jo bo uvrstila med najboljše žanrske predstavnike letošnjega leta.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

2 comments on “Pyewacket (2018)

  1. Oho, kaj ne poveš, Laurie Holden (Silent Hill) je tudi noter? :) Sicer pa sem ga že imel na listi (Stuckmann ga je precej hvalil), pa potem iz nekega razloga pozabil. Hvala za priporočilo.

  2. Ta film sem tudi sam želel pogledat pa nisem našel načina. Nakup ni bil mogoč, ker v določenih spletnih trgovinah v Sloveniji še ni bil na voljo. Kakšen nasvet kako bi prišel do njega? :)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *