shape-of-water-art-book-featured

The Shape of Water (2017)

Brez občutka sramu priznam, da sem letošnje oskarje prespal in to zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da nisem imel motivacije spremljanja več kot štiri ure dolge prireditve, na kateri me priviligirani hollywoodski zvezdniki utrujajo s pridigami o širjenju ljubezni in rušenju zidov med ljudmi, medtem ko sami ostajajo varno zabarikadirani v svojih premožnih vilah in ne naredijo enega koraka brez oboroženega spremstva. Drugi razlog pa tiči v sila predvidljivi in dolgočasni dirki za oskarja v najpomembnejši kategoriji, kjer so bili letos v večini nominirani filmi, ki z izjemo Three Billboards Outside Ebbing, Missouri, Dunkirk, The Phantom Thread in pogojno Get Out! pri meni niso pustili trajnejšega vtisa. Mednje spada tudi fantazijska romantična drama The Shape of Water mehiškega režiserja Guillerma del Tora, ki je pobrala štiri oskarje, med drugim za režijo ter najboljši film.

Povezana slika

Film, postavljen v čas hladne vojne, predstavi zgodbo o nemi in sramežljivi Elisi (Sally Hawkins), ki je zaposlena kot čistilka v strogo varovanem vladnem laboratoriju. Tam nekega dne po naključju odkrije skrivnostno morsko bitje iz Južne Amerike, s katerim se spusti v strastno ljubezensko razmerje. Toda časa za romantiko ni na pretek, saj se bitja želi polastiti sadistični vladni agent (Michael Shannon), zato poskuša Elisa s pomočjo svojih najboljših prijateljev, sodelavke Zelde (Octavia Spencer) in tihega soseda ter zavrtega homoseksualca Gilesa (Richard Jenkins) svojega ljubimca odpeljati na svobodo. Priznati moram, da zelo občudujem del Torovo prizadevanje zlivanja elementov fantazijske grozljivke v stilu kratkih zgodb H.P. Lovecrafta in staromodne romantične drame v kombinacijo, ki je hkrati očarljiva in bizarna. Kot je v navadi pri filmih omenjenega režiserja, je tudi The Shape of Water vizualno zelo lep izdelek, ki prepričljivo obudi čarobnost klasičnih hollywoodskih filmov, samozavestna režija in odlična igra Hawkinsove v njeni daleč najbolj zahtevni vlogi doslej, pa prav tako pustijo močan vtis pri gledalcu. Nasploh ima pričujoči izdelek veliko potenciala, da gledalcu ponudi unikatno in provokativno filmsko izkušnjo.

Rezultat iskanja slik za shape of water

A potencial nima nobenega pomena, če ostane neizkoriščen. The Shape of Water resda ni slab film, vendar je hkrati manjše razočaranje, predvsem zaradi tega, ker je del Tora tokrat bolj kot vsebina zanimalo iskanje prave formule, s katero bi lahko pihal na dušo članom Ameriške filmske akademije. Zato ne preseneča, da je osrednja zgodba o bizarni ljubezni med Elizo in morskim bitjem zapakirana v pridigarsko in sentimentalno parabolo o rasizmu in zatiranju drugačnosti v Ameriki,  saj oskarji že vrsto takšne filmske prijeme navdušeno požirajo. Tako del Toro ves čas opozarja gledalca na to, da je rasizem nekaj slabega in to na najbolj nesubtilne in predvidljive načine. Če sem lahko za trenutek ciničen, bi The Shape of Water označil za dve uri dolgo del Torovo prosjačenje za oskarja, pri tem pa gre tako daleč, da film mutira v osladno “disneyjevsko” pravljico, polno prisiljeno solzavih trenutkov, izrazito pozitivnih in negativnih likov (Shannon tekom filma postane že skoraj karikaturni zlikovec) ter predvidljivih zasukov v zgodbi, ki zgolj dokazujejo, da je The Shape of Water reciklaža klasike Lepotica in zver. Zavedam se, da je ogromno ljudi bilo nad prikazom intimnih trenutkov med glavnima junakoma naravnost očaranih, vendar je moja malenkost čutila bolj nelagodje, ki se je sčasoma spremenilo v nenamerno posmehljivost. Lahko mi očitate, da nisem romantik, ampak močno sem se trudil, da bi iz njunega odnosa potegnil kaj več kot zgolj dejstvo, da ženska seksa z “ribo”.

Rezultat iskanja slik za the shape of water

The Shape of Water je tehnično izpiljen in odlično odigran, a hkrati vsebinsko pozabljiv izdelek, ki deluje kot kolaž vseh sestavin, s katerimi lahko dandanes osvojiš oskarja. Predvidljiva zgodba, bizarna romanca, ki navkljub trudu zbuja več nelagodja kot očarljivosti, površno izdelani liki ter nedomiselno podajanje družbenega komentarja naredijo iz filma The Shape of Water nekaj, kar bo – tako kot glavna junaka na koncu filma – v nekaj mesecih naglo potonilo na dno oceana pozabe. Ampak glavno, da je del Toro vendarle dobil svojega oskarja in lahko zdaj spet začne snemati filme, s katerimi ne bo tekmoval za pozornost članov akademije.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *