thor-ragnarok-banner-poster

Thor: Ragnarok (2017)

Prvi kritiški odzivi na 17. film v Marvelovi superherojski franšizi so me polnili z vse prej kot navdušenjem. Thor: Ragnarok, tretja samostojna avantura nordijskega frajerja Thora, je bila pospremljena z evforičnimi vzkliki, da je studio Marvel tokrat postregel z nečim popolnoma novim in unikatnim; vesoljsko opero, napolnjeno s humorjem, bleščečimi barvami in zabavnim vzdušjem! Torej v isti maniri kot Varuhi galaksije, Maščevalci in… hm, pravzaprav vsak Marvelov film do tega trenutka. Tudi bolj resna poglavja v franšizi (beri; filmi Stotnika Amerike) so še vedno močno obarvana s humorjem in barvito vizualno podobo in s tem ne bi bilo popolnoma nič narobe, če ne bi Marvel od uspeha Maščevalcev naprej vztrajno recikliral to “zmagoslavno” formulo in ustvarjal praktično identične filme, ki skušajo zabavati po liniji najmanjšega odpora, svoje pomanjkljivosti potisniti v ozadje z izpiljeno vizualno podobo, vznemirljivimi akcijskimi prizori in zvrhanim košem včasih posrečenih, večkrat pa prisiljenih šal.

thor_ragnarok_cc_71

Brez kančka slabe vesti priznam, da sem pred ogledom filma imel pričakovanja na izredno nizki ravni, ravno to pa je verjetno botrovalo končnemu spoznanju, da je Ragnarok presenetljivo spodobna in neškodljiva zabava, ki pa je hkrati svetlobna leta daleč od mojstrovine, za katero je razglašen s strani kritikov. Thor se tokrat znajde kot ujetnik na odmaknjenem planetu, kjer se je v areni prisiljen boriti s svojim tovarišem Hulkom, hkrati pa mora najti pot nazaj v svoje kraljestvo Aasgard, katerega želi uničiti boginja smrti Hela.

Glavna odlika Ragnaroka je v tem, da se režiser Taika Waitit močno zgleduje po imidžu Varuhov galaksije, vendar pa hkrati filmu vlije dovolj lastne identitete, da ne izpade kot slaba imitacije omenjene vesoljse uspešnice. Vredni pohvale so tudi igralci, ki v svojih vlogah izredno uživajo in zato njihovi liki izpadejo bolj karizmatično in prisrčno. Priznati moram tudi, da film ponudi nekaj sila posrečenih šal in domiselnih gagov, še posebej zabavni so pikri besedni dvoboji med Thorom in njegovim polbratom Lokijem, ki še vedno tekmujeta s svojima nenasitnima egoma.

Kot je v Marvelovih filmih v navadi, se čez vizualno podobo ni za pritoževati, enako spektakularni pa so tudi akcijski prizori, za še bolj dinamično vzdušje pa poskrbi dobro izbrana glasba, kjer med drugim rohni tudi klasika The Immigrant Song legendarnih Led Zeppelin. Kar se stila in vzdušja tiče, lahko rečemo, da Ragnarok pusti močan vtis.

Povezana slika

Pa vendar stil ni vse, pomembna je tudi vsebina, kjer pa se Ragnaroku začnejo tresti tla pod nogami. Ker je film zamišljen kot akcijska komedija, je povsem razumljivo, da je ogromno poudarka na humorju. Kot že omenjeno, so nekatere šale zelo posrečene, je pa žal tudi veliko takšnih, ki so tako otročje, da se resno sprašujem, če so scenarij  spisali prvošolčki, ki ob pogledu na nekoga, ki se med hojo spotakne in pade po tleh, počijo od smeha.

Ragnarok je film, ki se nikoli ne jemlje resno, žal tudi takrat, ko bi se vsaj malce moral, zato izpade malce neprimerno; prizori, v katerih Hela sadistično pomori civilno prebivalstvo v Aasgardu, bi morali biti dramatični in pretresljivi, vendar pa film vse skupaj obravnava kot eno veliko šalo. Celo zaključni “epski” spopad med Helo in Thorom izpade kot ravsanje dveh otrok, ki med čakanjem na kosilo preganjata dolgčas z igranjem kavbojcev in indijancev. Cate Blanchett se kot Hela trudi pustiti močan vtis, vendar je preveč očitno, da se v svoji vlogi neizmerno dolgočasi in da jo je sprejela zgolj zaradi visokega honorarja.

thor-ragnarok-revengers

Thor: Ragnarok je zabaven in mestoma očarljiv, hkrati pa problematičen film. S tehničnega vidika mu ni kaj očitati, kar je odlika večine Marvelovih filmov, ima tudi veliko posrečenih šal, karizmatično igralsko zasedbo in vznemirljive akcijske prizore.  Vendar pa boste nekje na polovici ugotovili, da se film iz zabavne komedije spreminja v nadležno avtoparodijo, kjer je vsem – vključno gledalcem – popolnoma vseeno, kako se bo zgodba zaključila.  Zdi se mi nenavadno, da je film, ki daje mnogo več poudarka na stilu kot vsebini, s strani kritikov opevan za mojstrovino. Če bi Ragnarok bil oseba, bi bil moj edini nasvet zanjo: “Odrasti že.”

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *