justice-league-2017-movie-cast-dceu-wb-bomb-flop-disappointing-1024x616

Justice League (2017)

Verjetno sem eden redkih gledalcev najnovejših filmov o superherojih, ki prisega na DC pred Marvelom. Supermanov epos Man of Steel me zaradi drugačnih pričakovanj sprva ni prepričal in je pridobil mojo naklonjenost šele z drugim ogledom, Batman V Superman: Dawn of Justice in Wonder Woman sta zame še vedno ena od najboljših filmov o superherojih v zadnjih letih, Suicide Squad pa je v meni pustil medle občutke; film resda ni bil katastrofa, bi pa lahko z manj studijskega diktiranja bil dosti boljši. DC filmi se v zadnjih letih majejo po precej spolzkih tleh; z izjemo Wonder Woman so bili vsi zgoraj našteti filmi s strani kritikov raztrgani, publika pa je ostala nekoliko neodločna pri presojanju kvalitete posameznega filma. Po mlačno sprejetih Man of Steel, Batman V Superman in Suicide Squad je Wonder Woman lansko poletje pometla s konkurenco in postala eden od kritiških najbolj hvaljenih filmov leta 2017, zato so se pričakovanja od prihajajočih DC filmih kakopak povečala. In na tem mestu v zgodbo vstopi ambiciozni superherojski ep Justice League, nekakšen odgovor na Marvelove Avengers, kjer se zberejo največje ikone stripov DC; Batman, Wonder Woman, Cyborg, Flash in Aquaman, sčasoma pa tudi Superman. Njihove cilj? Zaustaviti zlobneža Steppenwolfa, ki v maniri klasičnih zlikovcev poskuša zavladati svetu.

Povezana slika

Justice League je t. i. ansambelski film, ki temelji na individualni predstavitvi članov superherojske ekipe ter prikazu njihovega medsebojnega sodelovanja. S tega vidika film svojo nalogo opravi odlično; vsak od ikoničnih superherojev dobi dovolj časa, da razvije svojo osebnost (še posebej Flash, Aquaman in Cyborg, ki se na velikem platno pojavijo prvič), njihovo timsko delo pa je obarvano s prepričljivo kemijo, ki obeta ogromno zabave. Film je znova režiral Zack Snyder, ki je znan po svojih precej provokativnih in nekonvencinalnih pristopih do portretiranja superherojev in mračnem vzdušju, vendar obojega tokrat ni na spregled. Justice League je bistveno vedrejši film, napolnjen s humorjem, živimi barvami, nezapleteno zgodbo in superheroji, ki za razliko od preteklih Supermana in Batmana osebnostno niso preveč kompleksni ali neodločni pri svojih dejanjih. Ali je menjava vzdušja bila spontana Snyderjeva odločitev ali zgolj rezultat pritiska studia, ki je podlegel očitkom javnosti, da so njegovi filmi preveč temačni za široko občinstvo, lahko samo ugibamo. Priznati pa moram, da sem med ogledom pričujočega filma precej pogrešal Snyderjeve prepoznavne prijeme. Po številnih poročilih, da so zaradi slabega odziva testnega občinstvu velik del filma posneli na novo (ob asistenci Jossa Whedona, režiserja Avengers), pa se zdi, da Synder ni imel veliko kontrole nad končnim izdelkom.

Rezultat iskanja slik za JUSTICE LEAGUE 2017 movie pictures

In na tem mestu se pojavi glavna težava filma; Justice League nima nobenega avtorskega pečata in deluje kot napol pečen produkt studia Warner Brothers, ki skuša vanj zmetati vse elemente za mnoge zmagovalne, zame pa izpete formule konkurečnega Marvela. Justice League je nepretresljiv, predvidljiv in formulaičen izdelek, ki v želji po sledenju zahtevam publike Snyderjevo začrtano vizijo povsem iznakazi in zreducira na pozabljivo popcorn zabavo, ki trpi za (pre)hitrim tempom (film traja slabi dve uri), otročje preprosto vsebino ter tekmovanjem glavnih likov v tem, kdo bo izustil bolj ceneno in za lase privlečeno enovrstičnico. Recite kar hočete o filmih Man of Steel ali Batman V Superman; oba filma sta imela unikaten stil ter se dotikala mnogih fascinantnih in provokativnih idej o superherojih, izdelka pa še danes sprožata mnogo burnih debat med oboževalci. Justice League pa je film, ob katerem lahko debatiramo zgolj o tem, kako boljši bi bil, če bi studio pokazal več samozavesti in zaupanja v svoje varovance.

Rezultat iskanja slik za JUSTICE LEAGUE final battle

Justice League je film, ki je samega sebe ustrelil v koleno. Ambiciozni superherojski ep, ki bi moral po vsej logiki brez težav doseči milijardo dolarjev zaslužka, je ob koncu predvajanja spraskal “skromnih” 600 milijonov in s tem pristal na samem dnu lestvice najuspešnejših DC filmov. In četudi se film lahko pohvali z odlično igralsko zasedbo, dobrimi akcijskimi prizori in kratkočasnim dogajanjem, je po drugi strani hitro pozabljivo razvedrilo, ki se odziva občinstva boji bolj kot lastne sence, zato mu poskuša na vsak način ugajati, pri tem pa izgubi identiteto in ogromno stila. DC bo v prihodnjem moral pokazati več samozavesti in prenehati tekmovati s konkurenco, če se želi obdržati na površju in prinesti nekaj svežine v idejno nekoliko utrujen žanr filmov o superherojih.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *