32460656_1867063199994117_4220308712717287424_n

Cannes 2018 – 4. in 5. dan: Z Youtubea direktno na Cannes in HBO-jev doprinos k festivalu

Četrti dan moram priznati, da je bilo, kar se filmov tiče, kar malo zatišje. K ogledu me je pritegnil zgolj film Arctic z Madsom Mikkelsenom v glavni vlogi. Tudi ta, kot ste že vajeni iz mojih minulih javljan, izven tekmovalnega programa. Neglede na to kako se bo letošnji festival končal je že sedaj jasno, da je šlo nekaj zelo narobe pri razporejanju oz. izbiranju filmov v posamezne sekcije. Najmočnejši bi vedno moral biti tekmovalni program, a prve dni so neodvisne in manjše sekcije ter ne tekmovalni program povsem povozili filme v igri za najprestižnejšo nagrado. Ko pa smo že pri napačnih odločitvah vodstva festivala, Solo: Zgodba Vojne zvezd je bil v Cannesu napovedan kot svetovna premiera, zato nas je kar nekaj novinarjev debelo pogledalo, ko smo si lahko ogledali fotografije iz svetovne premiere v središču Hollywooda. Menim, da je Disney tukaj lepo izkoristil enega izmed največjih filmskih festivalov na svetu za promocijo svojega najnovejšega filma, le-temu pa v zameno podelil mačka v žaklju oz. zgolj evropsko premiero filma.

b6052de10bb11f306d5be213ca32a3b2

Vrnimo se k edinemu oglodanemu filmu tega dne. Gre za še en režijski prvenec, tokrat pod taktirko Joa Penne. Jônatasa de Moura Penno večina pozna kot slavnega YouTubera pod psevdonimom MysteryGuitarMan. Z 2.8 milijoni naročnikov in več kot 400 milijoni ogledov gre za najuspešnejšega brazilskega YouTubera vseh časov.  Sedaj pa se je 30-letni spletni fenomen očitno povsem resno odločil zapluti v filmske vode s svojo v Islandiji posneto zgodbo o preživetju Arctic. Na Arktiki obtičal moški je končno tik pred rešitvijo, a po tragični nesreči priložnost odrešitve splava po zlu. Zdaj je na njemu, da se odločil ali naj ostane v relativno varnem zavetju svojega taborišča ali pa se odpravi v nepoznano, na smrtonosno potovanje, novi rešitvi naproti.

Film, ki bi ga najlažje opisal kot mešanico 127 ur Dannyja Boylea in Iñárrituvega Povartnika, se drži že starega pregovora manj je (po navadi tudi) več. Z dialogi namreč zelo skrbno razpolaga, kar jih naredi v trenutkih, ko jih uporabi v nekaj zares posebnega in efektivnega. Kakopak v filmu znova blesti tudi Mads Mikkelsen, ki ima, če se dotaknemo prve teze, izjemno malo podpore s strani soigralcev (op. p. če dobesedno prevedemo žargonski izraz supporting actors), tako da je večino časa drame v pravem pomenu besede postavljen na samega sebe; kot protagonist in igralec (4-/5*).

32460656_1867063199994117_4220308712717287424_n-1

V soboto bi od ogledalnih filmov izpostavil Fahrenheit 451, ki je priredba istoimenske knjige pisca ZFja, grozljivk in misterioznih ter fantazijskih romanov Rayja Bradburyja. Omembe je vreden že zaradi tega, ker gre za TV produkcijo HBOja in bo svojo televizijsko premiero doživela že 19. maja; se pravi le nekaj dni po zaključku festivala. Zanimivo je predvsem dejstvo, da so se iz festivala zaradi poostrenih pravil glede distribucije letos umaknili VOD ponudniki kot je npr. Netflix, medtem ko pravila za vse očitno le niso enaka oz. tako stroga.

aa1991afecf6bdcf0025ffa9fbebefa8

V zastrašujoči oddaljeni distopijski prihodnosti, v kateri so knjige prepovedane, se Guy Montag (Michael B. Jordan), katerega delo kot “gasilec” je, da sežiga oz. uničuje vse knjige, po srečanju z mladim dekletom prične spraševati o svojih dejanjih in prepričanjih ter dvomiti v njih in se počasi upirati pogubnemu sistemu. Za TV produkcijo nadpovprečno dober film, ki pa ima vsaj toliko pomanjkljivosti kolikokrat povsem brez sramu uporabi kak citat iz kakšne vsem znane knjige. Scenarij bo tako morda navdušil kakšnega neizkušenega in predvsem mladega bralca ter služil kot predstavitev nekaterih biserov literature današnji mladini, ki bere veliko premalo. Če bo temu seveda s tem ni nič narobe. Slavni avtor Tarzana je nekoč odpisal svojemu oboževalcu, ki se je naj obrnil, ker je profesorica pri uri angleščine dejala, da ima avtor slab vpliv na mladino, lahko mi pravijo književni multipraktik, a ne glede na kvaliteto in pomen mojih knjig, se je treba preden jih pametno popljuvajo, zavedati dejstva, da sem s slednjimi k branju privabil in vzgojil marsikaterega otroka. Če film torej spodbudi k branju klasik kakšnega najstnika je to že velik in zadovoljiv dosežek. Za napotitev kakšnemu resnemu in daljšemu razmisleku pa mu zmanjka sape (3+/5*).

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *