32952148_1873924455974658_8504674831134883840_o

Cannes 2018 – Zlato palmo na Japonsko odnesli “Tatiči”!

Že smo govorili o tem, da je bilo letošnje leto v znamenju sprememb in novosti za enega najprestižnejših, najstarejših in največjih filmskih festivalov na svetu. Tako je tudi svečana zaključna slovesnost in podelitev nagrad prvič potekala v soboto, in ne kot smo bili tega vajeni do sedaj v nedeljo.

Pa začnimo lepo na začetku. Zadnji dan je bil morda proti pričakovanjem ljudi, ki festivala še niso obiskali, v bistvu vedno veliko bolj miren kot dnevi poprej. Večina novinarjev, ki je v Cannes pripotovala iz oddaljenih držav ,namreč ne ostane do same razglasitve nagrajencev. Ob tem lahko skozi celoten dan v reprizi še enkrat ujameš vseh 21 filmov tekmovalnega programa. Kar je super, saj se vedno najde film, ki ga med bolj na tempiranimi dnevi nisi uspel pogledati. V Berlinu in Benetkah tega običaja npr. ne prakticirajo. Sam sem ob vseh preostalih obveznostih imel na izbiro ogled japonske drame Shoplifters in novinarsko konferenco Terryja Gilliama za zaključni film festivala, The Man Who Killed Don Quixote. Odločil sem se za slednjo in tako nisem videl “Tatičev”, ki so kasneje še isti večer bili razglašeni za najboljši film. Ampak tako je na festivalih s toliko sekcijami in filmi.

16dede96854d4ee34e293f9305f4488e

“Tatiče” si bom enkrat že ogledal na velikem platnu, jih celo najverjetneje zavrtel v katerem izmed svojih 4 mestnih kinematografov, medtem ko legendarnega Monty Pythonca ne bom več imel ravno veliko priložnosti osebno spoznati. Nisem eden tistih novinarjev, ki svoje festivalske dneve od jutra do večera preživijo po dvoranah (4 – 5 filmov na dan). Sam imam najraje nekoliko bolj uravnovešen stil festivalskega življenja; najboljše iz vseh svetov, bi lahko rekli. Gledanje filmov, obiskovanje novinarskih konferenc, druženje s filmarji in igralkami ter igralci, obiskovanje Masterclassov in predavanj, raziskovanje Marché du Filma/filmskega trga ter ogled kake restavrirane klasike in seveda kino na plaži. Le tako lahko, po mojem mnenju, doživiš festival takšnega kova v vsej svoji (po)polnosti in sijaju.

Pa preidimo končno k najzanimivejšim informacijam; nagrajencem, ki jih je izbrala 9 članska žirija pod taktirko z 2 oskarjema nagrajene avstralske filmske igralke in gledališke režiserke Cate Blanchett. Cate je na tiskovni konferenci po podelitvi izpostavila zelo zakomplicirana pravila podeljevanja nagrad (op. p. samo enkrat se lahko nagrada razdeli med 2 filma, vsakemu filmu se lahko načeloma podeli le ena nagrada (z nekaj izjemami) … itn.) in povedala, da so člani žirije med seboj sklenili pakt, da si bodo vsak film ogledali kot samostojno umetniško delo in ne bodo pustili, da bi na njih vplivali kakršnikoli zunanji dejavniki. Kot sem že zapisal, se je glavne in hkrati najstarejše festivalske nagrade, zlate palme, po več kot 21 letih zopet razveselil kak japonski film oz. japonski filmar Hirozaku Koreeda. Shoplifters (万引き家族 / Manbiki kazoku) je že od svoje premierne projekcije naprej vseskozi veljal za tihega favorita. Tudi kolegi novinarji, ki jih čutna drama o družini ni prepričala, so se namreč strinjali, da si je Koreeda plamo zaslužil; če že ne za najnovejši film, pa vsaj za svoj celotni predhodni opus. Medtem, ko je posebna nagrada žirije (op. p. v žargonu ji radi rečemo tudi nagrada za 3. mesto) romala v roke libanonske cineastke Nadine Labaki za njeno realistično dramo o zapostavljenih otrocih v slumih Bejruta Capharnaum, je veliko nagrado žirije (grand prix; v žargonu nagrada za 2. mesto) prejel legendarni ameriški režiser Spike Lee za svojo kriminalno komično dramo BlacKkKlansman, v kateri se z neverjetno resnično zgodbo loti rasizma v ZDA.

adcd62974a8295829c76067294e681ef

V kategoriji za najboljšo igralko je kot ilegalna migrantka iz drame Sergeja Dvortsevoja Ayka slavila kazahstanska igralka Samal Jesljamova, za najboljšega igralca pa italijanski igralec Marcello Fonteza kot ustrahovani lastnik malega pasjega hotela iz filma Mattea Garronea Dogman. Za scenarij sta bila zopet, tako kot že lani, nagrajena 2 filma, in sicer Italijanka Alice Rohrwacher (Happy as Lazzaro/Lazzaro Felice) in Iranca Jafar Panahi ter Nader Saeivar (Three Faces/Se Rokh), za režijo pa Poljak Pawel Pawlikowski (Cold War). Ker novosti v minulih slabih 2 tednih očitno ni bilo dovolj, si je letošnja strokovna žirija omislila še svojo čisto novo nagrado, t. i. posebno zlato palmo za film Le livre d’image Jean-Luca Godarda. Kot zanimivost, največ nagrad (kar 3 – Queer Palm za film, ki je najbolje obravnaval LGBT-tematiko, zlato kamero za režijski prvenec in posebno omembo žirije FIPRESCI) je s seboj odnesla belgijska drama Girl iz sekcije »Posebni pogledi« o transspolni najstnici, ki želi postati balerina.

Če potegnem črto pod letošnjo edicijo festivala lahko, vsaj sam zase ugotovim, da sta, tako najboljši film po mnenju stroke, kot tudi najboljši film po mojem mnenju (Mirai of the Future (未来のミライ Mirai no Mirai)) dober pokazatelj bogate in svetle prihodnosti japonske kinematografije (tudi oz. predvsem izven meja Azije).

32952148_1873924455974658_8504674831134883840_o-1

S temle prispevkom oz. poročilom se zaključuje moja cannska dogodivščina. Upam, da sem vam v preteklih 12 dneh vsaj malenkost približal vzdušje in atmosfero letošnjega filmskega dogajanja na Azurni obali. Morda se še ob kakšni priložnosti beremo na vašem priljubljenem spletnem portalu, če ne pa Vam želim kopico kvalitetnih in ogleda vrednih filmov! Bodite veličastni in prijazni; do sebe, drugih in sveta! Hvala Deseta umetnost za nepozabno izkušnjo! Preden se dokončno (op. p. ali vsaj do naslednjega festivala) poslovim, pa sem za vas pripravil še seznam vseh videnih filmov s pripadajočimi ocenami (op. p. naslovi so angleški/mednarodni).

Mamoru Hosoda MIRAI 5/5*

Lars Von Trier THE HOUSE THAT JACK BUILT 5-/5*

Paul Dano WILDLIFE 4+/5*

Matteo Garrone DOGMAN 4/5*

Spike Lee BLACKKKLANSMAN 4/5*

Abu Bakr Shawky YOMEDDINE 4-/5*

Pawel Pawlikowski COLD WAR 4-/5*

Joe Penna ARCTIC 4-/5*

Ramin Bahrani FAHRENHEIT 451 3+/5*

Jafar Panahi 3 FACES 3/5*

Eva Husson GIRLS OF THE SUN 3/5*

Asghar Farhadi EVERYBODY KNOWS 3-/5*

Ron Howard SOLO 3-/5*

Ryūsuke Hamaguchi ASAKO I & II 2+/5*

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

2 comments on “Cannes 2018 – Zlato palmo na Japonsko odnesli “Tatiči”!

  1. Imenitne, ‘iz prve roke’ novice s filmskega festivala, le kakšen slovnični popravek bi bil potreben pred objavo v javnosti, no, več njih, pravzaprav, spoštovani Matej Patljak.

    1. Hvala za dobronamerno kritiko; slednje so v današnjih časih redke. Se bom trudil v bodoče bolj paziti na slovnične napake. Zapisi so nastajali ob urah, ki niso najbolj primerne za ustvarjanje le-teh, tako da se posipam s pepelom in krivdo prevzamem izključno nase. Žal prispevki niso šli v pregled lektorjem (kot je to praksa pri praktično vseh velikih medijih), saj si tega ne moramo privoščiti.

      Lep, uspešen in prijazen dan še naprej!
      Matej Patljak

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *