pool

Deadpool 2

Prvi Deadpool (2016) je nastal predvsem po zaslugi projektu predanega Ryana Reynoldsa. Ker se je tvegana naložba izkazala za komercialno uspešnico, je studio Fox zajahal paradnega konja in lani dostavil odraslejšega Logana, letos pa še nadaljevanje Deadpoola, ki je vložil kandidaturo za komedijo leta.

Uvodna pustolovščina norčavega, klepetavega antijunaka ni bila visokoproračunec, kar v hoolywoodskem prevodu pomeni, da so v film vložili okroglih 58 milijonov dolarjev, in dve leti pozneje ima Deadpool v primerjavi z največjimi hiti še vedno nizek proračun, ocenjen na okoli 100 milijonov dolarjev. A manj prepričljive in izpete računalniške trike zlahka zasenči eksperimentalen in mestoma nepredvidljiv scenarij ter s komedijo prežeta stilizirana koreografija izmenjevanja pesti in stopal. In objemov. Deadpool objame Thanosa.

fotka1-kolosej

Josh Brolin, 50-letni frajer iz Kalifornije, je enostavno dovolj kul, da je bil še pred mesecem dni vijolični zlobnež v zadnjih Maščevalcih, tokrat pa je Cable. Slaboritnež iz apokaliptične prihodnosti (večni optimizem superherojskih vesolij), ki obvlada sukanje orožij in okončin v stilu Johna Wicka, je na misiji, kakršne so nekdaj zaupali Terminatorju, ter varčuje z besedami, kot je to svojčas počel Rambo. Scenaristom, med katerimi je tudi Reynolds, je očitno jasno, da največje orožje njihovega junaka – dve katani, khm, humor – deluje najbolje takrat, ko zareže v resnobne, mačistične like.

Potegavščine črno-rdečega gofljača podobno kot v prvencu zajemajo vse od straniščnega humorja do besednega preigravanja. Včasih se zdi, da namesto filma gledamo standup, pri čemer bi mislili, da se bodo neprestani štosi izpeli po hitrem postopku. A se ne. V določenih trenutkih jim sicer poide sapa, a praviloma je za naslednjim ovinkom nova, še bolj infantilna doza pretegovanja obraznih mišic. Ali vsaj kakšen vic o Kanadi. Humorja morda ne bodo razumeli čisto vsi, a je hkrati težko zanikati genialnost v preigravanju stripovsko-filmskega kanona in satiričnega mikastenja popkulture.

02-l_zhtya5m

Pa je Deadpool zaradi posmehovanja superjunaškim težkokategornikom in duhovičenja okoli žanrskih konvencij res tako drugačen in subverziven? In ne zgolj gigantski, minuto manj kot dve uri dolg, gag? Odgovor je nekje vmes: Deadpool seveda je del mainstreama in kot tak določenim zapovedim pač ne more uiti (če želi služiti). Je politično nekorekten, a to počne korektno. Ima antijunaka, a ima ta srce na pravem mestu. Ima rasno obarvane šale, a z njimi ne prestopi meje. Pozna milenijce, a jih razume. Deadpool je torej prelomen v nečem drugem.

In sicer v neverjetno posrečenem transmedijskem pripovedništvu (okej, marketingu), pri čemer Ryan s svojim Deadpoolom prehaja iz enega formata v drugega podobno tekoče in valujoče, kot poskakuje med številnimi žanri ali z ritmično montažo menjuje kadre. Težko je določiti, kdaj in kje se filmska izkušnja začne in konča. Morda s tvitanjem o evroviziji, youtube avdicijo Celine Dion ali vendarle klasičnim obiskom bližnjega multipleksa? Saj ne, da bi se slepili. Prijemi so v enaki meri ali še bolj učinkoviti z vidika polnjenja sedežev in blagajn, vendar ne glede na to služijo kot zelo učinkovit podaljšek naracije.

01-l_juj6u1x

Svojstveno dinamiko filmske pripovedi podkrepi prebijanje tako imenovanega četrtega zidu, kar v prevodu pomeni neposredno koketiranje z gledalci. Leonardo DiCaprio je v Volku z Wall Streeta razkazoval dolarske zelence, Deadpool razkrije vse drugo. Rezultat? Reynolds v oprijetem usnjenem kostumu iz ploskovitega platna skače bolj uspešno kot Sharon Stone v Prvinskem nagonu in bolj, kot se pri žanrskih tekmecih v obraz zaletava nadležno vsiljeni 3D. Brez doplačila.

Satirični Deadpool sicer ni kakšna superherojska revolucija, je pa presneto unikatna akcijska komedija. Čistokrvna zabava, ki nas je pred dvema letoma prepričevala, da je tudi romantična komedija, tokrat pa želi v filmski tekst vtakniti zgodbo o družini. A kdo bi oporekal ustvarjalcem, ki si upajo svoj film potisniti v sendvič med najnovejše Maščevalce in samostojnega Hana Sola?

Vtis: 

IMDb

Lebinger

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

2 comments on “Deadpool 2

  1. Napisal si tole zelo zelo dobro, duhovito in poznavalsko. Ampak ta Deadpool mi osebno kljub temu ne dogaja tako zelo kot večini; metafikcija in prebijanje četrtega zidu pa niti slučajno nista kaj novega ali še nevidenega. Verjetno sem samo prestar, da bi polno doživljal te štose, klasičen film z dobro zaokroženo zgodbo (ki je vsaj prvi Deadpool po moje ni imel) mi je še vedno bolj pri srcu. 😎

  2. Hvala, cenjeni kolega! Ne bom skrival, tovrsten straniščni humor je moj guilty pleasure. Tokrat je sicer še več metafilmskega norčevanja (všečkam). Štosi sicer – vsaj meni – delujejo tudi in predvsem zaradi timinga. Se mi zdi dost premišljeno vstavljeno, ne samo – aha, tale fora je dobra, dajmo jo vključit. Pa poleg Reynoldsa, ki mu itak sede vloga, ima Brolin super prezenco (Cable je bil že v stripih in animirankah zelo kul junak). Imaš pa prav glede nezaokrožene zgodbe. S tega vidika izpade podobno kot prvi del, a me osebno to ni zmotilo.

Leave a Reply to Lebinger Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *