idila-08-l

Idila (2015)

Četudi so režijski prvenec Tomaža Gorkiča ob izidu označevali za “prvo slovensko grozljivko”, temu ni tako. Že v 90. letih smo bili priča dvema, sicer sila klavrnima poskusoma; planinska strašljivka Morana in ritualna drama Rabljeva freska sta še danes pri gledalcih deležni posmeha, glavni razlog za neuspeh pa je bil v tem, da režiserja obeh filmov nista posedovala dovolj znanja in razumevanja, da bi lahko ustvari vzoren žanrski izdelek.  Zato bi tokrat morali biti bolj natančni in reči, da je Gorkičeva Idila prva kompetentno posneta slovenska grozljivka, ki ne izpade kot nenamerno slaba parodija, ampak kot dober predstavnik krvavih trilerjev o preživetju v divjini. Tudi zgodba je temu primerno preprosta; skupinica posameznikov, ki se odpravi na fotošuting v naravo, pomotoma zaide na travnik, katerega lastnika sta dva izmaličena kmetavza Francl in Vintrl. Še preden se lahko nesporazum reši na miren način, se naši junaki znajdejo v težki bitki za preživetje.

Povezana slika

Idila si že od samega začetka zastavi kreiranje močnega kontrasta med prečudovito naravo slovenskih hribov in temačnostjo prostorov, znotraj katerih se odvijajo brutalne usmrtitve. Kot pa je navadi pri tovrstnih izdelkih, ne manjka tudi poudarjanja konfliktnih odnosov med nadutimi mestnimi srajcami ter ruralnimi posebneži, ki si kar sami postavljajo pravila in vsakršno odstopanje zadušijo z uporabo nasilja. Lagal bi, če rečem, da film na vsebinski ravni odkriva toplo vodo. Pravzaprav je ravno nasprotno; sama zgodba je dokaj predvidljiva in postreže z ogromno klišeji, sporočilo o tem, kako nevarni so gozdovi, če se vanje spustiš nepripravljen, pa so že obdelale klasike kot npr. Deliverance, Southern Comfort ali pa franšiza novodobnih klavnic Wrong Turn.

Navkljub skromni dolžini 80. minut Idila boleha za razvlečenostjo dogajanja, še posebej v prizorih mučenja in pri kasnejšemu pregonu po gozdu, ki zavzame skoraj celotno drugo polovico filma. Še sreča, da izdelek postreže s presenetljivo dobro izvedenimi akcijskimi prizori ter dovršeno vizualno podobo, ki preprečijo, da bi se gledalec (preveč) dolgočasil. Igralske kreacije povečini niso nič posebnega, vendar pa bi težko rekel, da je katera katastrofalno slaba; Nina Ivanišin se kot “zadnje preživelo dekle” dobro znajde v vlogi, čeprav večino prizorov ukrade Lotos Vincenc Šparovec kot psihopatski Francl, ki je enako odvraten kot tudi simpatičen.

Rezultat iskanja slik za IDILA

Gorkičeva Idila je vsekakor vredna oznake grozljivka, saj je vzorna predstavnica žanra. Pohvali se lahko s čudovito vizualno podobo, presenetljivo dobrimi akcijskimi prizori in solidno igro (z izjemo vrhunskega Šparovca), žal pa film pesti predvidljiva in plitka vsebina, občasna razvlečenost in nekaj začetniških napak. Vredno ogleda, čeprav daleč od žanrskega presežka.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *