5aececb00bc30

Love, Simon (2018)

Četudi je homoseksualnost v filmih tematizirana že vrsto let, se Hollywood vedno znova obnaša, kot da z vsako novo zgodbo o sprejemanju drugačnosti odkriva toplo vodo in pri gledalcih sproža nekakšno “miselno” revolucijo. Drugače si ne znam razložiti vzhičenih odzivov čezlužne javnosti in stroke na mladinsko komično dramo Love, Simon, ki so jo mnogi razglasili za prelomnico v žanru in nekaj “revolucionarnega”. In s kakšno “prelomno” vsebino imamo opravka tokrat? Simon je simpatičen srednješolec, ki pred svojimi prijatelji, družino in sošolci skriva dejstvo, da je gej.  Naskrivaj se preko elektronske poštedopisuje s fantom iz soseščine, katerega identiteta mu ni poznana, hkrati pa zbira pogum, da bi svojim prijateljem in družini priznal svojo drugačnost. “Been there, done that.”

https://cdn.movieweb.com/img.news.tops/NEIgTmKrXnc2LR_1_b/Love-Simon-Movie-Trailer-Nick-Robinson.jpg?w=240

Love, Simon je neškodljiv, spraven in čustven film, ki se tematike homoseksualnosti loteva na sproščen in hudomušen način tako kot se je najstniške nosečnosti pred desetimi leti dotaknila enako kritiško cenjena in komercialno uspešna komična drama Juno. Film je napolnjen z veliko šarma in s toplim humorjem, ki med drugim vključuje tudi popkulturne reference ter mežikanje z nostalgijo, seveda pa deje ogromno poudarka na čustvenih momentih, kjer nesramežljivo simpatizira z glavnim junakom in skuša vzpodbuditi gledalca, da bi čutil isto. Filmu v plus štejem , da se distancira od prikazovanja stereotipnega hollywoodskega geja, ki je v osnovi poženščen moški brez hrbtenice in nezdrav obsedenec z modo in glasbo Georgea Michaela. Simon je povsem običajen najstnik z mnogimi željami in strahovi, zato se z njim lahko identificira vsakdo, ne samo istospolno usmerjeni.

Rezultat iskanja slik za love simon

Tisto, kar filmu dela največ preglavic, je pomanjkanje pravega konflikta. Simon se namreč ves čas močno trudi, da novica o njegovi istospolni usmerjenosti ne bi prodrla v javnost, čeprav nima utemeljenih argumentov za svoj strah. Slednji bi bil upravičen, če bi Simon živel v okolju, ki je do homoseksualnosti bodisi zadržano ali pa celo sovražno nastrojeno, vendar temu ni tako. Simon ima ljubeče in razumevajoče starše, ki celo v prostem času izdelujejo plakate s slogani Dol s patriarhatom, njegovi prijatelji se vsi po vrsti prikupno zmedeni, eden od vrstnikov pa je celo javno priznal, da je homoseksualec in zaradi tega ni deležen nobenega šikaniranja javnosti, ampak ravno nasprotno; tudi ko ga huligani (zelo mehkužno) zbadajo, jim vrne udarec s pikrimi pripombami, zaradi katerih je deležen aplavza vrstnikov. Tako kot v resničnem življenju… kajne?

mv5bmjblmtk2zwutyjdmyi00ndq3lthlztctmdc0mtyxmzuymtnixkeyxkfqcgdeqxvynjq4ode4mzq-_v1_

In ravno slednje me močno moti pri večini današnjih hollywoodskih izdelkov, ki se skušajo dotakniti občutljivih problematik; po eni strani so močno samozavestni, češ da podirajo tabuje in gledalce vzpodbujajo k progresivnemu razmišljanju, po drugi strani pa sledijo pravilom čezlužne politične korektnosti, katero zanima ustvarjanje nekakšne liberalne utopije, ki z realnim življenjem nima prav nobene povezave. Ravno zaradi tega film Love, Simon kljub nekaterih svetlim trenutkom izpade osladno in kozmetično. Kot liberalna pravljica za odrasle.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

One thought on “Love, Simon (2018)

Leave a Reply to filmoljub Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *