a826ce17-c7ed-4a73-98cd-8f5fc5df641a-mammamia2-14072018

Mamma Mia! Here We Go Again (2018)

Mamma Mia se na velika platna vrača deset let pozneje, a z vidika zgodbe stopa v preteklost. Tudi nadaljevanje je preplavljeno z glasbo švedske pop skupine Abba, le da v vlogi Donne gledamo manj Meryl Streep in več Lily James.

Ko Hollywoodu zmanjka idej, se vrača nazaj ter snema predzgodbe in razkriva ozadja likov. Hollywood si je močno želel vrnitve na idilični otok, ki v filmu sliši na ime Kalokairi. Ameriški gledalci so za obisk egejskega malčka, oblitega v švedsko glasbo, pred desetimi leti v blagajne ob slabih 45 milijonih proračuna nanesli dobrih 120 milijonov evrov, Evropejci in preostali pa so k temu pristavili nekaj manj kot 400 milijonov. Abba je pač pop institucija. Svetovni fenomen.

Mamma Mia! Here We Go Again

Obetalo se je nadaljevanje, vmes pa je, še posebej hudo v Grčiji, udarila gospodarska kriza. Prišla je trojka in po nareku evropskih bank zahtevala reforme na področju javnih financ: od višjih davkov do nižjih pokojnin, kar Grkom ni bilo preveč po godu. Domovine demokracije in olimpijskih iger pred zategovanjem pasu ni rešil niti brezkravatni premier Aleksis Cipras. Da je živeti v dolgovih težko, je bilo jasno tudi Donni. Da je poplačevanje dolgov z novimi dolgovi pogodba s hudičem, tudi.

Ko jo v prvem delu prijateljici sprašujeta, kako gre njen hotelski biznis, omeni težave s hipoteko, a njunega denarja ne sprejme. Jasno: Meryl Streep ni želela bankrotirati, ampak peti. V tistem trenutku je bilo tako in tako dovolj, da se je morala ukvarjati z eno hčerjo in tremi očeti. Kdo je pravi, ne ve nihče. Klasična žajfnica. In če smo zgodbo o vročem poletju slišali, jo lahko zdaj vidimo. Medtem ko skačemo v preteklost, kjer v vlogi mlade Donne spremljamo odlično angleško igralko Lily James (Pepelka 2015, Voznik 2017), se v sedanjosti njena noseča hčer Sophie (Amanda Seyfried) pripravlja na odprtje hotela.

V Grčijo zato ponovno pride trojka, a brez skrbi, ne tista iz Bruslja, temveč iz Hollywooda. Bondovec Pierce Brosnan ima nekaj več kilogramov, Stellan Skarsgård je zlatolasi mornar, čeprav vemo, da je tudi pirat s Karibov, gospod Darcy (Colin Firth) pa je iz leta v leto videti bolje. Zvezdniški očetje spet brez sramu fušajo. Na dopustu lahko. Stara zasedba sicer tokrat niti ni v ospredju, saj scenarij računa predvsem na vsestranski talent Jamesove, ki upravičeno postaja vse bolj uveljavljeno igralsko ime. Glasbene točke so ob pomlajeni zasedbi (nasmejali se boste Darcyju iz študentskih let) atraktivnejše, bolj razgibane in potrebujejo manj montažnih preskokov ter se bolj tekoče zlivajo z akustično nepospremljenimi prizori.

mammamiahwga_sbgr_06

Kar pa ne pomeni, da je kulisa manj kičasta in kaj manj tipično zahodnjaška. Če že kaj, bi lahko prej trdili, da se sproščeni poletni muzikal ne trudi biti (lažno) politično korekten. Donna pobegne v Grčijo, ker jo je mama poslala študirat na prestižni Oxford, čudovito posestvo ji je podarjeno, ker ima lastnica dobro srce in lenega grškega sina, eden od očetov pa je navsezadnje britanski bankir. Povedano drugače – glavne vloge so rezervirane za svetlopolte turiste, ki imajo več težav z ljubeznijo kot denarjem. Z vokalom – Money, Money, Money. Sophie tako hote ali nehote prikupni polpenzion s tremi zvezdicami spreminja v hotel s petimi. Da kadri v finišu vendarle niso prepolni belskega privilegija, poskrbi neurje, ki prizemlji potencialne milijonarske investitorje, tako da na odprtje namesto njih pridejo kar lokalni ribiči. Zadolženi grški proletariat. Ob obljubi zastonjske hrane in pijače in brez žena, se razume.

Kljub stereotipnim zdrsom je nadaljevanje Mamme Mie pod črto zabaven, izjemno energičen muzikal z močnimi ženskimi vlogami, ki za dvig utripa potrebuje le nekaj prizorov. Čuti se, da Hollywood ljubi muzikale in jih seveda zna delati. Kar je še pomembneje: filmarjem je desetletje pozneje uspelo poustvariti specifičen draž prvenca, ki s prečudovito kuliso Jadranskega morja (tokrat so snemali na otoku Vis) posebno dobro sodi v poletni čas. Največja dodana vrednost je sicer brez dvoma glasba legendarne Abbe, a je treba s prstom prav tako pokazati na posrečen komičen podton, ki ne varčuje s samoparodijo. Namesto prizora s tisočerimi plavutkami tokrat na primer dobimo kar ameriško ikono Cher, ki s svojo robotsko pojavo ukrade najmanj en prizor in poplača nekaj dolga zaradi pomanjkanja hipijevske kostumografske ekstravagance. Vsaj nekateri dolgovi se torej manjšajo.

Vtis:

IMDb

Lebinger

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

2 comments on “Mamma Mia! Here We Go Again (2018)

  1. V zadrego me spravljaš, kolega! Hvala. Sicer pa ja, res je, kot praviš, odličen feel good movie. Jaz sem šele po ogledu dvojke pogledal prvi del in se mi zdaj že slaba dva tedna poje Abba. Kar je seveda zelo kul. :)

Leave a Reply to filmoljub Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *