memento

Memento (2000)

Izguba spomina v filmih ne predstavlja novosti. Noir kriminalke iz 40. in 50. let so iz posameznikov, ki bolehajo za izgubo spomina, skorajda ustvarili žanrski kliše, ki se je pridno uporabljal še dolgo po zatonu zlate dobe noir filma. Ta kliše posvoji tudi Christopher Nolan v svojem drugem celovečernem filmu (po odličnem The Following), ki ga je zapisal v zgodovino sedme umetnosti; govora je o skrivnostnem neo noir trilerju Memento, posnet na podlagi kratke zgodbe Memento Mori Nolanovega brata Jonathana Nolana.

Rezultat iskanja slik za Memento 2000

Memento ima na prvi pogled preprosto zgodbo; Leonard (Guy Pearce) je možakar z maščevanjem v srcu. On in njegova žena sta nekega večera žrtvi brutalnega napada, kar njo stane življenja, njega pa izgube kratkoročnega spomina. Leonard od takrat naprej ni zmožen ustvarjati novih spominov, zato si vse pomembne podatke sproti piše v beležke ali pa kar tetovira na telo. Pearce izvrstno upodobi tragičnega (anti)heroja, nič slabši pa ni preostanek sicer po številu skromnega igralskega ansambla; Joe Pantoliano še nikoli prej ni tako dobro unovčil zase značilnega lika priliznjenega gobezdača, Carrie-Anne Moss pa kot psihično ranjena Natalie uspe izoblikovati zanimiv protipol klasične usodne ženske, ki tokrat za spremembo resnično potrebuje pomoč.

Nolan simptome izgube kratkoročnega spomina izvrstno zajame s posebnim načinom pripovedovanja zgodbe, saj ta poteka v obratnem zaporedju; film se tako začne na koncu in nato pluje proti začetku. Takšen pristop ustvari posebno amnezično vzdušje, ki gledalca bolje seznani s tragičnimi razsežnostmi Leonardove bolezni. Film je narejen v stilu nekaj minut trajajočih kolažev, ki jih morata tako Leonard kot gledalec dešifrirati.

Rezultat iskanja slik za Memento 2000

Posebnost Mementa ni samo v načinu obratnega razvoja zgodbe, ampak tudi v velikem vprašanju, če je Leonard v resnici odločen možakar z željo po maščevanju ali pa strahopetec, ki se ni zmožen soočiti z preteklostjo in sprejeti odgovornost za smrt njegove žene. Leonard se ob koncu / začetku filma pravzaprav odloči, da bo verjel v tisto, kar želi verjeti oz. kar bolje odgovarja njegovi percepciji resničnosti. To na absurden način postavi zgodbo, kateri smo ji bili priča, pod velik vprašaj. Ali je Leonardova misija zgolj prazno mlatenje slame ali stoji na trdni temeljih? Nolan s temi provokativnimi dilemami načenja družbeni pojav, ki je dandanes še kako aktualen; ali ljudje res hrepenimo po resnici ali pa nam je ta relavantna zgolj takrat, ko se ujema z našimi prepričanji?

Rezultat iskanja slik za Memento 2000

Memento je zapletena, skrivnostna in na trenutke zbadljiva uganka, kjer gledalec ni povsem prepričan, če ga Nolan ves čas zgolj vleče za nos in namerno pelje stran od resnice. Navkljub temu, da zgodba filma ni deležna logičnega zaključka, je njegov čar ravno v tem, da vzpodbudi gledalca k ponovnemu ogledu z upanjem, da bo morebiti našel tisto ključno sled, ki po vse stvari postavila na svoje mesto. Vprašanje je, če ta sled sploh obstaja, toda po drugi strani ni nič narobe, če Memento ostane ena največjih filmskih ugank 21. stoletja.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *