mv5bmtuyndm3njywnv5bml5banbnxkftztcwodyzmjaynw-_v1_sy1000_cr0017441000_al_-1024x587

Vertigo (1958)

Vrtoglavica, eden najbolj kultnih filmov vseh časov, letos praznuje 60 let od svojega nastanka, zato smo si ga ogledali v Slovenski kinoteki na klasičen način skozi 35mm projektor, kot se to za takšno klasiko tudi spodobi. V vrtoglavi kriminalki, katere nastanek je spodbudil uspeh filma Hudičevki (Diabolique, 1955) Henrija-Georgesa Clouzota, Hitchcock v šahovski igri preigrava univerzalna čustva, kot so strah, slaba vest in poželenje. Nameni jih likom, ki sicer predstavljajo povsem navadne ljudi, a ta čustva s podobami mojstrsko razvije v eno največjih filmskih del zgodovine filma.

filmpolice-vertigo-film-still

“Do you believe that someone out of the past – someone dead – can enter and take possession of a living being?” Globina stopnišča zeva od zgoraj. Tla izginejo, kamera odsune nazaj in prevzame nas občutek vrtoglavice. V kombinaciji s hitrim “zoom” efektom in obratnim “tracking shot” načinom snemanja (ki se danes v angleškem jeziku imenuje “contra-zoom” ali “trombone shot”), režiser Hitchcock mojstrsko ustvari občutek omotičnosti, ki je sedaj v filmski sferi popolnoma običajna praksa. Takrat pa je bil ta način snemanja inovativen in originalen.

Vrženi smo v um protagonista Johna “Scottieja” Fergussona (James Stewart), moža, ki ima paraliziran strah pred višinami. Upokojenega policista v San Franciscu star prijatelj prosi za uslugo, naj na skrivaj sledi njegovi ženi (Kim Novak), ki kaže znake psihološke nestabilnosti. Scottie najprej odvrne nalogo, a se hitro premisli, ko ugleda njeno lepoto. Elegantna Madeleine je nadnaravno čudovita in Scottie preprosto ne more odvrniti pogleda.

p06d0vsv

In tako se začne hipnotična igra mačke in miši, ko privatni detektiv na skrivaj zasleduje Madeleine po mestu in opazuje njeno nenavadno obnašanje. Brez dialoga, samo z glasbeno spremljavo nas dolgi kadri zasledovanja v avtu že skorajda uspavajo, vse dokler si Madeleine ne skuša vzeti svojega življenja in skoči v zaliv. Scottie šokiran skoči za njo in jo reši. Vsaj za nekaj časa. Že nekaj dni kasneje Madeleine steče po stopnišču navzgor na vrh cerkvenega zvona in se požene v smrt. Takrat pa se šele začne uganka, kaj je resnično in kaj samo navidezno.

hdnet_dd5-1-0000-ts_snapshot_17-50_2012-09-13_15-22-48

Vertigo je zgodba o obupanem moškem, ki se na vso moč bori s svojimi notranjimi demoni  in preteklostjo, saj mu ti preprečijo, da bi deloval na visoki nadmorski višini, zaradi česar je umrl eden izmed njegovih kolegov na policijski dolžnosti. Zadrega je še večja, ko se Scottie zaljubi v nedosegljivo in misteriozno žensko, zaradi katere izgubi stik z realnostjo in tla pod nogami. Dobesedno. Je tudi samotar in sanjač, kar se lepo pokaže skozi njegov neobičajen odnos z ultimativno “femme fatale”. Hitchcock je oboževal prelepe močne dame, zato ženski liki v njegovih filmih večinoma izžarevajo taiste vrline in kvalitete. Vse so blondinke. Ledene in nedostopne. In ujete so v oprijete kostume, ki istočasno sporočajo erotiko in fetiš.

mv5bowu4ngi0njatnjc2oc00zmy4ltgyogmtnzq3mjhhzdljzwe1xkeyxkfqcgdeqxvyndqxmzgyoa-_v1_

Niso mi pa vsi odobravali njegove mojstrovine. Ob izidu je prejel večinoma negativne kritike, kot se to za pravo klasiko kakopak spodobi. Šele v 70. letih prejšnjega stoletja je Vrtgolavica ujela drugi veter in se dvignila na vrh filmskih seznamov. Kritiki so začeli hvalisati premeteno in kompleksno zgodbo Hitchcocka, čudovito kompozicijo kadrov in uporabo barvite kinematografije. Hitchcock je režiral nemalo odličnih filmov, a Vertigo je eden njegovih najboljših, saj vsebuje njegove največje atribute; značilen suspenz, kjer gledalec ve več kot protagonist, dvojne izdajalske like, vojerizem, kompleks krivde, ironičen smisel za humor in obsesivno smrtnosno ljubezen.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *