american-psycho-wallpaper-american-psycho-11688260-1024-768

American Psycho (2000)

American Psycho je tretji roman Breta Eastona Ellisa, ki je izšel leta 1991 in ob izidu sprožil val ogorčenja kot tudi občudovanja. Delo je napisano kot prvoosebna pripoved mladega borznega posrednika Patricka Batemana, ki ima navidez vse; dobro službo, veliko denarja in še več deklet, ki so zanj pripravljena storiti vse. Toda Bateman pod vso to fasado blišča skriva svoj pravi jaz; obraz serijskega morilca, ki ga rajca bolečina drugih ljudi in v prelivanju krvi doživi prav posebno seksualno vzburjenje. Verjetno ni treba poudarjati, da je roman napolnjen z grafičnimi prizori spolnosti in nasilja, njegov pripovedni slog pa je izredno politično nekorekten in ciničen, kar je razburilo mnoge aktivistične skupine, ki so se na vse kriplje trudile, da bi delo romalo na smetišče zgodovine. Zelo malo bralcev pa je uspelo pogruntati, da je roman v svojem bistvu črna komedija in satira, ki se na izviren način norčuje iz praznoglavosti in brezbrižnosti japijevskega sveta.

Rezultat iskanja slik za american psycho 2000

Filmska adaptacija takšnega romana je kakopak še posebej težavna, z njo pa se je soočila režiserka Mary Harron, ki je glavno vlogo zaupala leta 2000 še vzpenjajoči igralski zvezdi Christianu Balu, kateremu so mnogi odsvetovali sodelovanje pri projektu, češ da si bo s tem uničil kariero. Zgodilo se je ravno nasprotno; American Psycho je resda naletel na mešane kritike, vendar pa se glede na nadaljno kariero zdi, da Bale ni izgubil ničesar, zato pa toliko več pridobil. Njegov Bateman, ki ga je močno inspiriral Lettermanov intervju s Tomom Cruisom, je šarmanten, zbadljiv in ekstremno psihotični lik, ki ljudem na več mestih prizna, da rad secira ženska trupla in da je popolnoma nor, le da ga ti sploh ne poslušalo ali pa jim je zanj vseeno. In slednje je tudi ena od osrednjih točk romana, ki ga Harronova izvrstno prelije na veliko platno; Bateman ubija in to brez posledic. Tudi ko s sekiro razkosa svojega službenega kolega ali pa z motorno žago preganja prostitutke po stanovanju. Ti absurdni zapleti in razpleti so zgolj podlaga za genialno kritiko sodobne družbe, ki je tako obremenjena s seboj, da niti ne opazi, da sedi na bombi, ki bo vsak čas eksplodirala.

Povezana slika

Harronova se je tudi premeteno odločila omiliti nasilje iz romana in dati mnogo več poudarka na njegovem satiričnem naboju oz. na razgaljanju tako problematične Batemanove psihe kot tudi sveta, v katerem se nahaja. Zgodba se odvija v 80. letih, zato film uspe gledalca posrkati v svet navideznega optimizma, vroče disko pop glasbe, bleščečih oblek ter sence kapitalizma, kjer sta slava in denar počasi začela dehumanizirati družbo. Pa vendar je film vreden ogleda že zaradi razposajenega Bala, ki je navkljub psihotični naravi lika izredno zabaven in razposajen kot otrok v trgovini z bonboni. Tudi ko ponižuje ženske ali sodelavce, se gledalce ne more upreti salvam smeha, saj so Balov način govora, obrazne mimike in nenadne spremembe v obnašanju naravnost perfektne. Tudi preostala igralska zasedba ni od muh, vendar ji Bale vedno ukrade šov.

Film večinoma sledi romanu, četudi mnogo podrobnosti iz Batemanovega življenja izpusti (npr. njegovo ljubosumnost na brata), največ svobode pa si privošči pri razpletu zgodbe, ki je precej bolj psihološko zapleten kot v knjigi. Poanta Ellisovega romana je namreč v tem, da so se Batemanovi umori v resnici zgodili, le da je bilo ljudem okoli njega zanje malo mar, medtem ko film močno napeljuje k možnosti, da si je Bateman vso storjeno nasilje zgolj domišljal in da je ujetnik lastnega psihotičnega uma. Harronova, ki je kasneje sicer obžalovala, da je film speljala v to smer, s tem zgodbi vzame nekaj satiričnega naboja in zajadra v območje psihološkega trilerja.

Povezana slika

American Psycho je na samem vrhu najboljših filmskih adaptacij Ellisovega literarnega izročila, pa četudi pri tem žrtvuje nekaj ostrega satiričnega rezila in absurdnosti, ki zaznamujeta roman. Toda vrhunski Bale, prepričljiv prikaz dekadence 80. let in nečimrnosti sveta borznih posrednikov, naredijo iz filma prvorazredni užitek, ki se mu je težko upreti. In, ja… hvaležen sem Harronovi, da nam je prizanesla s prizori mučenja žensk s podganami in kanibalizmom.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *