15238807218332_1300x0

Moonlight (2016)

Moonlight, drugi režijski poskus Barryja Jenkinsa, se je (nažalost) v zgodovino podelitve nagrade Oskar zapisal kot film, ki je prejel prestižni kipec po zloglasni napačni najavi zmagovalca za najboljši film (vidno zmedeni Warren Beatty je namreč prejel v roke napačen listič in za zmagovalca razglasil muzikal La La Land). Po podelitvi so se v javnosti pojavile tudi špekulacije, da je bila zmaga pričujočega filma politična poteza Akademije, ki je eno leto pred tem poslušala očitke na račun diskriminacije temnopoltih filmarjev. V tem, če gre pri vsem skupaj za politični akt ali ne, se ne bom spuščal, ker to niti ni bistvo pričujoče recenzije. Tudi če izvzamem vso famo, ki se je vrtela okoli filma, je Moonlight impresivno umetniško delo, ki se ga mora gledati na podoben način kot brati čudovito pesem.

Rezultat iskanja slik za MOONLIGHT 2016

Film je poetični prikaz odraščanja temnopoltega Chiron v vseh prej kot poetičnem okolju; na ulicah Miamija, ki so okužene z nasiljem, diskriminacijo in drogami. Glavni junak se nam predstavi skozi tri življenjska obdobja; najprej kot otrok, ki živi skupaj s svojo narkomansko materjo in naveže stik z nadomestno “očetovsko” figuro v podobi lokalnega preprodajalca mamil (Mahershala Ali), temu sledi obdobje najstništva, ko zaradi sramežljivosti večkrat postane tarča šolskih huliganov, hkrati pa začne razvijati spolno privlačnst do svojega najboljšega prijatelja, na koncu pa spremljamo Chirona v zgodnjih 20. letih, ko se vse bolj zaveda svoje drugačnosti in poskuša najti srečo v okolju, ki njegovim željam in hrepenenjem ni najbolj naklonjeno.

Rezultat iskanja slik za MOONLIGHT 2016

Moonlight na površju izgleda kot še ena zgodba o odraščanju, vendar pa je mnogo več kot to; je poetična drama, ki na liričen način upodobi surovo resničnost črnskega geta, kjer se velika večina zgodbe ovija. S pomočjo čudovitih podob in uporabe klasične glasbe film na gledalca deluje skorajda meditativno, kjer umirjena kamera zasanjano plava nad negotovo usodo Chirona in s tem ustvari pristen stik med nebom in zemljo, med junakovo melahnolično zasanjanostjo in krutim vsakdanjikom, ki njegovo identiteto večkrat pahne v stanje samozanikanja. In glede na to, da je glavni junak filma temnopolt najstnik, ki je povrhu tega še gej, bi gledalec pričakoval, da bomo priča še eni pridigi “moralno neoporečnega” Hollywooda, vendar temu na srečo ni tako. Namen filma ni moralizirati, ampak izpostaviti intimne trenutke naših življenj, ki lahko na nas pustijo usodne posledice.

Povezana slika

Sam večkrat tarnam nad prejemniki oskarjev za najboljši film, toda v primeru Moonlight lahko rečem, da je bila zmaga več kot zaslužena. Preprosta, vendar čudovita drama o odraščanju in iskanju lastne identitete, gledalca gane in za slabi dve uri odpelje v svet, ki naslika mnogo lepih podob, pa četudi z eno nogo ves čas ostaja priklenjena na tla, kjer na glavnega junaka preži kruta realnost.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *