the

The Hate U Give (2018)

V času gibanj tipa Black Lives Matter in #MeToo, ki so sicer prerasla meje običajnega aktivizma in postali modni trend mnogih čezlužnih zvezdnikov, se Hollywood močno trudi stopiti v korak s časom in dotakniti mnogih perečih družbenih probleatik kot so seksizem, homofobija, strah pred tujci in rasizem. Time to get woke, bro. Takšen pristop je resda pohvalen in nujen, toda če se bodo ameriški filmarji omenjenih tematik lotevali z izdelki tipa The Hate U Give, se sprašujem, kaj točno želijo z njimi doseči; vzpodbuditi gledalca k razmisleku in sprožiti razumno debato ali pa ga prepričevati z vnaprej zastavljenimi prepričanji, vsakršna odstopanja pa interpretirati kot sovražni govor.

Rezultat iskanja slik za THE HATE U GIVE

The Hate U Give, posnet po istoimenskem mladinskem romanu Angie Thomas, pripoveduje zgodbo o najstnici Starr, ki odrašča v črnskem getu in je nekega večera priča uboju prijatelja Khalila s strani policista. Ker slednji ubeži kazni, se Starr pridruži aktivističnemu gibanju pod sloganom Pravica za Khalila in postane glas vseh zatiranih in na rob družbe potisnjenih žrtev rasizma in drugih oblik nasilja. Znova imamo opravka z s štorijo o brezskrbni mladenki, ki ji osebna tragedija spremeni pogleda na svet, zato se ga tudi odloči spremeniti, hkrati pa nagovoriti gledalca o tem, kam bo civilizacijo pripeljalo sovraštvo, če ne bomo ljudje kot skupnost uspeli preprečiti.

A nameni so eno, končni rezultat pa nekaj popolnoma drugega in The Hate U Give je zgovoren dokaz tega, kako Hollywood problematike, ki v javnosti zbujajo mnoga nasprotujoča si mnenja, vedno znova poenostavlja in spolitizira. The Hate U Give ni film, ki bi gledalca želel izobraževati in mu dovolil razmišljati za lastno glavo. To ni film, ki bi poskušal najti vzroke za porast rasizma v Ameriki. To niti ni film, ki bi ponudil kakšno realno alternativo, s katero bi se rasno sovraštvo zajezilo. To je film, ki je zaljubljen v lastno samopravičniško držo in nagovarja zgolj tiste, ki bodo že takoj na začetku podprli njegovo politično držo in ji ostali zvesti do zaključka odjavne špice. Še več; gre za film, ki notranje monologe glavne junakinje izrabi v namene diktiranja gledalcu, kako mora razmišljati.

Povezana slika

In če smo že pri glavni junakinji; film jo skuša portretirati kot družbeno ozaveščeno najstnico iz revne črnske četrti in se zaradi tega čuti poklicano, da svojim belim prijateljem moralizira o njihovih privilegijih in lagodnem življenju. A po drugi strani Starr uživa marsikateri privilegij, ki si ga večina njenih vrstnikov ne more privoščiti; živi v finančno in čustveno urejeni družini, hodi na prestižno srednjo šolo, ima zvestega fanta, dobre odnose s sošolci itd. Smrt njenega prijatelja jo sprva resda čustveno pretrese in za trenutek se zazdi, da Starr postane podobna realni osebi, vendar pa jo film nemudoma spremeni v mini političarko, ki zveni kot govornica na shodu podpornikov demokratov. Nasploh vsi liki v pričujočem filmu zvenijo kot kloni Baracka Obame, ne pa kot ljudje, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju.

Povezana slika

V enem od bolj pomembnih trenutkov v filmu se glavna junakinja sooči z dejstvom, da vse stvari na tem svetu niso tako preproste, kot se ji zdijo. In njen odgovor? “Meni se zdi vse dokaj preprosto.” S tem bi lahko povzeli bistvo filma The Hate U Give. Gre za film, ki se obnaša tako arogantno, samovšečno in prepričano v svoj prav, da se sprašujem, zakaj si želi gledalčeve pozornosti. Če mu njegovo mnenje ni relavantno, zakaj potemtakem sploh obstaja?

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *