24-complete-series-box-art

V obrambo 24

Vsaka sezona nadaljevanke 24 (ki sta jo ustvarila Joel Surrow in Robert Cochran in so jo prvič predvajali leta 2001) je sestavljena iz štiriindvajsetih enournih delov, ki ustrezajo eni uri dneva – cela sezona torej zajame dogodke enega samega dneva. Tema nadaljevanke je obupan poskus protiteroristične enote, da bi preprečila teroristično dejanje katastrofalnih razsežnosti. Dogajanje se odvija med agenti PTE (Kiefer Sutherland igra osrednji lik nadaljevanke, agenta Jacka Bauerja), v Beli hiši in med teroristi. Občutek, da nadaljevanka poteka v realnem času, kjer vsaka minuta programa ustreza minuti v življenju likov, nadaljevanki podeljuje močan občutek urgentnosti, kar še poudari tiktakanje digitalne ure, ki se od časa do časa pojavi na ekranu. To dinamiko podčrta vrsta formalnih postopkov; od pogoste rabe kamere iz roke do razdeljenih zaslonov za sočasno prikazovanje dejanj različnih likov. Tudi način, kako reklame prekinejo zvezznost naracije, je sam po sebi edinstven in prispeva k občutku urgentnosti: posamezen del, vključno z reklamami, traja natanko eno uro, tako da so reklamni bloki del enourne kontinuitete nadaljevanke. Recimo, da na ekranu vidimo digitalno uro, ki kaže 7.46, sledi reklamni blok, nato se vrnem k nadaljevanki z isto digitalno uro, ki kaže 7.51 – dolžino premora v našem, gledalčevem, realnem času je natanko enaka časovni vrzeli v naraciji na ekranu, kot da bi si vzeli odmor od dogodkov, ki se kljub temu nadaljujejo, medtem ko mi gledamo reklame, kot da bi se prenos v živo začasno prekinil. Tako je, kot da je kontinuiteta dogajanja tako pereča in nujna, pri čemer se razliva v realni čas samega gledalca, da se ne more prekiniti niti za potrebe reklamnih blokov.

24-jack-bauer-wallpaper

In to nas končno pripelje do ključne točke; do etične razsežnosti tega vseprežemajočega občutka nujnosti. Pritisk dogodkov je tako nezadržen, stave so tako visoke, da narekujejo nekakšno suspenzijo običajnih moralnih pomislekov: izkazovanje moralnih pomislekov, ko je na kockina milijone življenj, pomeni iti na roke sovražniku. Ekipa PTE kot tudi njeni teroristični nasprotniki živijo in delujejo v zabrisanem prostoru zunaj zakon, pri čemer delajo to, kar je enostavno treba narediti, da bi naše družbe rešili pred teroristično grožnjo. To ne vključuje le mučenja zajetih teroristov, pač pa celo mučenje članov same PTE ali njihovih najbližjih sorodnikov, če so osumljeni terorističnih povezav. V četrti sezoni se med mučenimi znajdejo svak obrambnega ministra in ministrov sin, pa tudi članica PTE, ki jo po krivem sumijo posredovanja informacij teroristom. Po mučenju, ko novi podatki potrdijo njeno nedolžnost, jo prosijo, da se takoj vrne na delo, saj gre za izredne razmere in potrebujejo čisto vsakega človeka, kar ona sprejme. Agenti PTE na ta način ne obravnavajo le teroristov in osumljencev – pač pa tudi sebe obravnavajo kot pogrešljive, vedno so pripravljeni, da svoja življenja ali življenja kolegov postavijo na kocko, če bi to pomagalo preprečiti teroristično dejanje. Jack Bauer uteleša ta odnos v najčistejši obliki: na koncu šeste sezone se celo strinja, da ga izročijo Ljudski republiki Kitajski kot grešnega kozla za tajno operacijo PTE, med katero so ubili kitajskega diplomata. Čeprav ve, da bo tam mučen in zaprt vse življenje, obljubi, da ne bo ničesar izdal in da ne bo nikoli škodil interesom ZDA. Konec četrte sezone pusti Jacka v paradigmatični situaciji; ko ga nekdanji predsednik ZDA, njegov tesni zaveznik, obvesti, da je nekdo v vladi naročil njegov umor, najtesnejša Jackova prijatelja v PTE incenirata njegovo smrt, po kateri izgine neznano kam, anonimen, uradno neobstoječ. Ne le teroristi, sami agenti PTE delujejo kot to, kar Giorgio Agemben imenuje homo sacer, torej kot isti, ki se lahko ubijejo z imuniteto, ker njihovo življenje v očeh zakona ne šteje več. Medtem ko še naprej delujejo v imenu zakonite oblasti, njihovih dejanj več ne pokriva niti ne omejuje zakon – delujejo v praznem prostoru v domeni zakona.

24_live_another_day_season_1-2880x1800

A tukaj srečamo temeljno ideološko doumnost nadaljevanke. Lahko bi se zdelo, da je osnovna premisa ta, da kljub omenjenemu popolnemu in brezobzirnemu odnosu samoinstrumentalizacije agenti PTE, še posebej Jack, ostanejo topli ljudje, ki prevzamejo junaško držo v smislu: “Nekdo mora opraviti umazane posle, zatorej se jih lotimo sami!” Lahko je torej narediti plemenito stvar za svojo državo, celo žrtvovati življenje zanjo – veliko težje pa je zanjo zagrešiti zločin …. V svoji knjigi Eichmann v Jeruzalemu je Hannah Arendt pdoala natančen opis obrata, ki so ga izvedli nacistični rablji, da so lahko vzdržali grozljiva dejanja, ki so jih izvajali. Večina jih ni bila enostavno zlobnih, dobro so se zavedali, da so delali stvari, ki so njihovim žrtvam povzročale ponižanje, trpljenje in smrt. Pot iz te zagate je bila, da so bili morilci, namesto da bi rekli: “Kakšne grozljive stvari sem počel ljudem!”, zmožni reči: “Kakšne grozljive stvari sem moral gledati ob izpolnjevanju svojih dolžnosti, s kakšno težo je ta naloga slonela na mojih ramenih!” Tako so lahko obrnili logiko upiranja skušnjavi: skušnjava, ki so se ji morali upreti, je bila ravno skušnjava, da bi podlegli osnovnemu usmiljenju in sočutju vpričo človeškega trpljenja, in jihovo etično prizadevanje je bilo usmerjeno k nalogi, da se uprejo skušnjavi, da NE bi morili, mučili in poniževali. Moja lastna kršitev spontanih etičnih instinktov usmiljenja in sočutja se tako spremeni v dokaz moje etične veličine: da bi opravil svojo dolžnost, sem pripravljen privzeti težko breme povzročanja bolečine drugim.

landscape-1523373784-kiefer-sutherland-24

Če bi bilo tako, potem bi bila osnovna ideologija 24 odvisna ne le od predpostavke, da je možno ohraniti človeško dostojanstvo v izvajanju dejanj terorja, pač pa tudi od predpostavke, da ko poštena oseba izvede takšna dejanja kot težko dolžnost, ji to podeli dodatno tragično-etično veličino. Tovrstna vzporednica med agenti PTE in teroristi je v službi te laži. Toda kaj če je taka distanca dejansko možna? Kaj če dejansko obstajajo ljudje, ki med opravljanjem svoje službe storijo grozljiva dejanja, medtem ko zasebno ostanejo ljubeči možje, dobri starši in skrbni prijatelji? Kot je vedela že Hannah Arendt: daleč od tega, da bi jih to odrešilo, prav dejstvo, da so bili med izvajanjem takih dejanj zmožni ohraniti svojo normalnost, je končna potrditev njihovega moralnega poloma.

Prvi namig, da stvari niso tako enostavne, se pojavi v peti sezoni, ki bi se bila skoraj odkupila v očeh vseh levičarjev, ko je postalo jasno, da negativna sila za teroristično zaroto ni bil nihče drug kot sam predsednik ZDA. Mnogi smo nestrpno pričakovali, ali bo Jack Bauer tudi pri predsedniku – najmočnejšem človeku na svetu, vodji svobodnega sveta, uporabil svoj standardni postopek ravnanja s teroristi, ko nočejo razkriti skrivnosti, ki bi lahko rešila na tisoče ljudi … skratka, ali bo mučil predsednika. Na žalost avtorji niso tvegali tega odrešilnega koraka: ko je Bauer na točki, da bi ustrelil pokvarjenega predsednika, tega ne mre storiti iz spoštovanja do funkcije predsednika.

Literatura: Krečič, Jela in Novak, Ivana. 2011. Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost. V obrambo 24 (Slavoj Žižek). Ljubljana: Slovenska kinoteka

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *