2lhg8rhweke0sz6tj0x0wzoib39

Smallfoot (2018)

“Presenečen bi bil, čemu vse lahko verjamejo.” Animiranka Smallfoot me je prijetno ujela nepripravljenega, ampak ne zato, ker bi bila tako dobra ali kvalitetna, pač pa zato, ker kljub svoji preprosti zasnovi, plehki izvedbi risankastih jetijev (obrnjena ideja s stvori Bigfoot, tokrat so pošasti namreč ljudje), ki srečno živijo visoko v gorah, brezskrbno plešejo, pojejo in slepo verjamejo, da so nastali, ker so padli iz zadnje odprtine zlatega jaka (podobnih nebuloz je v filmu več kot dovolj, a so tam z razlogom), v sebi skriva družbeno kritično noto (ki se je, če res ni nujno, v recenzijah izogibam in je ne iščem na silo, ampak tokrat ni bilo poti okoli). Ta je položena subtilno, ampak je vseeno tam. Preveč zakrita v snežni poti, da bi jo morda prepoznali najmlajši, vsekakor pa je najbolj privlačen del filma, ki se ga splača raziskati podrobneje. V vseh ostalih aspektih “majhno stopalo” žal razočara.

mv5byji2zdi3y2qtzju2zc00zwjllwfhodetn2ewodgxzdhkzmqzxkeyxkfqcgdeqxvyntc5otmwotq-_v1_sx1777_cr001777744_al_

Na drugi strani mučno dolge muzikalne točke, ki jih vsepogosteje v animiranke tlačijo ustvarjalci z namenom, da bi podaljšali minutažo in si omogočili kasnejšo možnost za prodajo zgoščenk s filmsko glasbo, niso tako navdušujoče. V uvodu nas čakajo zgolj hitri rezi kadrov in površna karakterizacija. Pravzaprav v izvedbi ni prav nobene presežne vrednost, saj večino časa humor lovi s spodletelimi poskusi glavnih junakov, ki letijo in padajo ter se nerodno zaletavajo ob najrazličnejše predmete. Še več, film stopi iz lastnega univerzuma (kjer so zakonitosti drugačne, a vseeno v skladu s premiso) in pogostokrat postane povsem “nerealističen” (pa naj se sliši še tako ridikulozno, ker v osnovi govorimo o govorečih jetijih).

“Unless you want to see the smallfoot, conquer and pillage … -No! – Then protect the lie and you protect the village. Lives are at stake, Migo”

Edino, kar mu govori v prid, je lep dodatek zgrešene komunikacije med jetiji in ljudmi. Če bi stvori govorili angleško, bi bilo pač narobe. Tako pa zgodba nadaljuje z idejo izkrivljenega razumevanja in z vprašanjem, kdo je v resnici pošast. Včasih je potrebna samo boljša komunikacija in drug zorni kot. Ključna je percepcija in pa odprt pogled na determinirano mišljenje in neomajno fabulo.

mv5bm2zkm2mwytqtytnhni00mwrjlthjmwitzdljndg2zje5zdfkxkeyxkfqcgdeqxvyntc5otmwotq-_v1_sx1777_cr001777744_al_

Tukaj pa pridemo do bistva; film je v esenci kritika religije. Svet jetijev stoji na zakonitostih, ki so si jih ustvarili sami. Tem pravilom, zapisanih na svetih kamnih, se v celoti prilagajajo in podrejajo. Tega še ne vedo, ampak njihovo življenje temelji na puhlicah, saj delajo zgolj zato, da podpirajo pokvarjen sistem, ki deluje zaradi posameznikove vloge v veliki mašineriji, kjer vsak opravlja le svoje delo in ne postavlja vprašanj. Nevedni in zaslepljeni s strani vladarja, glavnega svečenika, ki v sobanah globoko v osrčju gore v družbi prednikov, ki spominjajo na rimske bogove, varuje skrivnost in kuje svoj načrt. Vse z mislijo, da bi zaščitil in obvaroval svoje ljudstvo.

“But they’ve already seen it. They’re not gonna believe me. – You’d be surprised at what they’ll believe.”

Kamni jim celo govorijo, kako je bil ustvarjen svet. Njihov svet je otok, ki lebdi na neskončnih oblakih, ti pa počivajo na ramah gigantskih mamutov. Čudovita risankasta zgodbica, a v resnici ni tako daleč od resnice, ki jo poznamo in ki so nam jo govorili tisti, ki vedo.

mv5bnwqwmzu2owitzgq3mi00yte3lwe0ogitmwvkmte2ngyzowvixkeyxkfqcgdeqxvynzu3mjy0ode-_v1_

Ne le to, jetiji morajo hraniti led, da se ta ne stopi, kar bi lahko pomenilo njihovo smrt. Če ne ubogajo pravil in se slučajno vdajo v skušnjavo dvoma in krivoverne radovednosti, so izgnani iz skupnosti, dokler se ne spametujejo in ugotovijo, kaj vendarle govorijo. Da je tisto, kar namigujejo, povsem neresnično. In to je, da njihovi kamni niso resnica. Če ne sledijo sistemu, padejo v brezno, kjer ni ničesar. Sonce zasveti, le če se oče glavnega junaka Miga izstreli in s čelado na glavi zadane zlati gong. Le to mu daje smisel življenja, in čeprav se sprašuje, če so kamni laži, sprejme, da so to dobre in koristne laži, ki varujejo njihov obstoj. Mašinerija se torej premika naprej, da tisti spodaj ne gledajo gor, in tisti zgoraj ne gledajo navzdol. Ker če bi slišali za ta nezaslišana grozodejstva, no .. nočemo vedeti, kaj bi nastalo. Kajne?

“As you grow older what’s true or not true is in the eye of the beholder. So do you wanna prevent our own annihilation? Then our only goal should be to control the flow of information.”

Tako se najde skupina odpadnikov in izobčencev, ki vendarle postavljajo zastrašujočo resnico pred udobno lažjo. Med seboj se celo šalijo, da noremu nikoli ne rečeš, da je nor. Odpravijo se odkriti resnico, ker vrh gore pač ni edini svet, ki obstaja. Resnica se skriva pod umetnimi lažnimi  oblaki. “Saj edina stvar, močnejša od strahu, je radovednost.”

Vtis: 

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *