dec018_b06_prologue

Green Book (2018)

Režiser Peter Farrelly je znan kot polovica dueta bratov Farrelly, ki sta 90. leta zaznamovala s svojimi odštekanimi in nagravžnimi komedijami tipa Dumb and Dumber in There’s Something About Mary. Četudi bi se o kvaliteti omenjenih filmov dalo razpravljati, je šlo hkrati za neškodljivo in predvsem politično nekorektno zabavo, ki ni poznala zavor in je za seboj pustia manjši nostalgični naboj. Da bi isti režiser, ki je pred dobrimi 20 leti zaukazal Benu Stillerju, da si priščipne mednožje z zadrgo, posnel nekaj takšnega, kot je Green Book, je skoraj nemogoče, toda tudi takšni čudeži se dogajajo. Green Book ni zaznamovan z ogabnimi štosi in ekcentričnimi liki, temveč je zelo umirjena, a še vedno topla in zabavna drama o nenavadnem prijateljstvu sredi občutljivih časov.

Rezultat iskanja slik za green book 2018 peter

Zgodnja 60. leta v ZDA. Frank Vallelonga je gobezdavi italoameriški varnostnik, ki izgubi službo in v obupu sprejme delo šoferja temnopoltega pianista Dona Shirleyja, ki se odpravlja na koncertno turnejo po ameriškem jugu. Osrednji del filma predstavlja razvoj prijateljstva med človekoma, ki si tako po družbeni pripadnosti kot obnašanju ne bi mogla biti bolj različna; Frank je osoren, politično nekorekten in jezikav, medtem ko je Don bistveno bolj zadržan in prefinjen. Večina humorja je bazirana na izpostavljanju razlik med glavnima junakoma in kako le te pomagajo, da se drug od drugega nečesa naučita. Zahvaljujoč odlični igri Vigga Mortensena in Mahershale Alija se gledalec brez težav vživi v njuno situacijo oz. dejstvo, da sta obtičala drug z drugim, da z zanimanjem spremlja potovanje, ki kljub mnogim zabavnim trenutkom ne mine brez solza in dramatičnih zavojev.

Rezultat iskanja slik za green book 2018

Tako Mortensen kot Ali uspeta ustvariti izredno prepričljivo medsebojno kemijo, še posebej, ker se ta razvija preko drobnih trenutkov kot je Frankovo učenje, kako pravilno jesti ocvrte piške ali pa ko Don priskoči Franku na pomoč pri pisanju romantičnih pisem za njegovo ženo. Film večino svojega časa nameni ravno tem vsakdanjim situacijam, ki nam uspejo približati glavna junaka in na nevsiljiv in nepolitičen način prikazati razvoj odnosa, ki je bil za 60. leta skoraj tabu; prijateljstvo med belcem in črncem. Kljub temu pa se film ne izogne problematiziranju rasizma in na več mestih subtilno opozori na to, da je predvsem Don navkljub vplivu in uspehu pri mnogih ljudeh še vedno obravnavan za drugorazrednega državljana z omejenimi pravicami. Kot da nas film navkljub sproščenemu vzdušju in humorju na vsake toliko časa opomni, zakaj bi zgodbo pred nami morali jemati tudi resno.

Povezana slika

Večina filmov na tem mestu pogrne, toda Green Book nikoli ne zapade v moraliziranje in osnovnošolski simbolizem, četudi z vidika prikaza rasizma v ZDA na začetku 60. let ne prikaže ničesar bistveno novega. Upal bi si celo reči, da je veliko prizorov, ki se dotikajo označevanja ljudi na podlagi barve kože, dokaj “stereotipnih”; glavna junaka med drugim pridrži rasistični šerif s svojimi retardiranimi namestniki, Dona se v nekem baru loti skupina kmetavzarjev z omejenim besednim zakladom itd. Če so se te stvari glavnima junakoma resnično zgodile, tudi prav, vendar v okviru filma se je zdelo, kot da gre za pogrevanje stare župe.

Rezultat iskanja slik za green book 2018

Green Book je, na široko gledano, precej standardna kombinacija komedije, angažirane drame in filma ceste, ki zna gledalca tako zabavati kot opominjati. Zaradi odličnih igralskih predstav (tako Mortensen kot Ali bi si zaslužila Oskarja) in naravnega humorja film izpade očarljivo in ravno prav sentimentalo, četudi se marsikdo ne bo uspel znebiti občutka, da je vse to že nekje videl. Kot sem na teh straneh že nekajkrat omenil; potovanje je pomembnejše od cilja.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *