climax-gaspar

Climax (2019)

Gaspar Noe v mnogih intervjujih odkrito priznava, da je že kot deček užival v pripovedovanju temačnih zgodb, ki so do kosti prestrašile njegove vrstnike. Takšen pristop pogosto ubere tudi pri svojih filmih; kot da bi potihem užival, da gledalca zaspihira, mu vzame voljo do življenja, ga na simbolni brutalno oklofuta in pusti čepeti v popolni mizeriji. Dober primer takšnega filma je kultni Irreversible, posnet v stilu neo-noir klasike Memento (razvijanje zgodbe od konca proti začetku), kjer je gledalec izpostavljen skoraj četrt ure trajajočem brutalnem posilstvu Monice Belluci. Brez cenzure, brez možnosti pobega in tako surovo prepričljivo, da gledalec hitro izgubi vero v človeštvo.

Rezultat iskanja slik za climax gaspar

Nečesa podobnega se Noe loteva v svojem najnovejšem filmu, psihadelični plesni grozljivki Climax. Zgodba je dokaj preprosta; skupina plesalcev se po končani vaji prepusti zabavi v prostorih zapuščene šole, vendar jim tekom večera nekdo v pijačo podtakne LSD in kar sledi, je enosmerno potovanje v pekel halucinacij, paranoje ter okrutnega nasilja. Prva polovica filma je za Noeja precej netipična, saj ta mine v znamenju žgečkljivih plesnih točk in nepomembnih pogovorov med posamezniki člani plesnega ansambla, ki fantazirajo o seksu in svojih gibalnih sposobnosti. Edino, kar daje vtis, da gledamo Noejev film, je voajerska kamera, ki sledi vsakemu liku posebej ali pa se popolnoma ustavi in postreže z večminutnimi statičnimi kadri.

Prva polovica filma bo hkrati tudi tista, ki bo močno razdelila gledalce. Nekateri bodo v izmenjavi več minut trajajočih plesnih koreografij in naključnih čvekov o seksu in vsakdanjem dolgčasu videli pretenciozno nakladanje, spet drugim pa bo všeč Noejevo postopno razvijanje likov in njihovih okvirnih medsebojnih odnosov. Ne smemo pa pozabiti na vrhunsko skoreografirane plesne prizore, ki so prava paša za oči, še posebej zaradi zvite uporabe kamere, ki snema dogajanje iz ptičje perspektive in s tem na simbolični ravni izvrstno zajame hipnotičnost plesa, kjer vsak gib predstavlja korak v vrtinec strasti in pohote.

Rezultat iskanja slik za climax

Vse to pa je kakopak zgolj uvertura v nočno moro, ki sledi. Kot že rečeno; skupin plesalcev nekdo podtakne mamilo LSD v pijačo in začne se vrtoglava ter z psihadelično minimalistično glasbno cepljena grozljivka, ki ne ponuja izhoda. Celotno izkušnjo lahko opišem z ikoničnim začetnim prizorom iz filma Irreversible, kjer glavna junaka jezno hodita skozi temne hodnike nočnega kluba Rectum, da bi našla posiljevalca njunega dekleta. Noe z gibljivo kamero sledi posameznemu liku skozi njegovo / njeno psihotično epizodo, hkrati pa uspe prepričljivo zajeti občutke, s katerimi se polni vse bolj tesnobno ozračje; paranoja, naraščujoče nasilje, epileptični napad in množična posilstva postanejo sestavni del novega, peklenskega plesa. Četudi film nikoli ne doseže enake mere brutalnosti in nelagodja kot Noejevi prejšnji izdelki, je Climax še vedno nepozabna grozljiva izkušnja.

Drugo mnenje: Francoski plesalci se na hladen zimski večer zberejo v odmaknjeni prazni zgradbi, da bi vadili in trenirali. Za ples in umetniško svobodno izražanje so pripravljeni tudi umreti, toda tisto, kar jih čaka, je vseeno nepredstavljivo. Praznovanje se kmalu spremeni v halucinogeno morijo, ki udari po tem, ko nekdo v punč zmeša neznano količino LSD-ja. Gaspar Noe je posnel pravo rejversko nočno moro, ki duši z utesnjenim občutkom in psihadelično vizualizacijo. Umazan film, po katerem se prileže hladna prha, ki spere gnus in ostudnost videnega. Glasbeni ritem v ozadju pa ne popušča, ampak prevzame in vodi do tragičnega konca. Za mnoge je izkušnja, ki jo s svojim psihološkim terorjem ujetosti znotraj zblaznelega uma predstavlja Vrhunec, nevzdržna in prenaporna. Drugi v njej vidijo umetniško delo.

Gal Jerman

Rezultat iskanja slik za climax

Včasih je vse, kar vam je potrebno vedeti o določenem filmu, zgolj omemba tistega, ki stoji za njim. Gaspar Noe je ime, ki v maniri svojih filmov uspe mnoge navdušiti, še več pa pa je takšnih, ki ga prezirajo. Climax najverjetneje ne bo ublažil filmarjevega zloglasnega slovesa v javnosti, kar pa ni nič slabega. V današnjem času, ko se vse več predstavnikov sedme umetnosti podreja zakonitostim trga, pretirani politični korektnosti in pokroviteljstvu, so filmarji Noejevega kalibra še kako dobrodošli. Climax je unikaten, prepričljiv in brezkompromisen hibrid plesnega filma in psihadelične grozljivke.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *