leaving-neverland-michael-jackson-and-me-james-safechuck-1551973716

Leaving Neverland (2019)

Glasbena ikona in kralj popa Michael Jackson je sicer mrtev že celo desetletje, vendar pa se zdi, da se prah okoli njegovih najbolj temačnih plati zasebnega življenja še lep čas ne bo docela počistil. Tudi po zaslugi najnovejšega HBO – jevega dvodelnega dokumentarca Leaving Neverland, ki je razburil predvsem člane Jacksonove družine in njegove oboževalce. Doku namreč jasno zavzame stališče, da je Jackson resnično zlorabljal otroke in da je bil njegova podoba dobrotnika in humanitarca zgolj skrbno zgrajen imidž za širšo javnost. Skozi izpovedi Wada Robsona in Jamesa Safechucka, katera naj bi kot otroka Jackson več let zapored zlorabljal, skuša dokumentarec pokojnega glasbenika portretirati kot vrhunskega umetnika, ki pa je s čustvenimi manipulacijami, slavo in denarjem uničil življenja številnih otrok, zaupanih v njegovo varstvo.

Rezultat iskanja slik za leaving neverland

Dokumentarec, ki traja kar dobre štiri ure, v umirjenem tempu preskakuje med zgodbama osrednjih intervjujancev, ki na dolgo in široko obrazložita, kako sta še kot otroška plesalca navezala stik z Jacksonom in kako se je ta sčasoma zbližal do te mere, da sta mu popolnoma zaupala in ga obravnavala kot Boga, katerega ne smeta razočarati. Po dokaj nedolžnem uvodu pa se filmu spusti v umazane podrobnosti njunega odnosa s pokojnim pevcem; med drugim je povedano, da ju je Jackson silil k masturbiranju in oralnemu seksu, nagovarjal k spanju v njegovi postelji ter – ko so obtožbe o Jacksonovih domnevnih pedofilskih škandalih privrele na dan – manipulativnem opozarjanju, da ga morata oba na policijskih zaslišanjih močno zagovarjati, saj ju v nasprotnem primeru čaka zapor.

Povezana slika

Prednost dokumentarca, ki kljub štirim uram mine neverjetno hitro, je v tem, da se zaveda nelogičnosti v pričevanjih obeh domnevnih žrtev zlorabe in skuša pojasniti, zakaj sta tako Robson kot Safechuck na sodnih procesih zanikala, da se je Jackson do njiju neprimerno obnašal. Med drugim je povedano, da je dvojica Jacksona malikovala in da se ravno zaradi tega ni nikoli docela zavedala pravih razsežnosti njegovih zlorab, podrobnejše razlage o tem pa bi bile – vsaj v njunih otroških glavah – razumljene kot izdaja njunega idola, ki jima je pomagal do svetovne prepoznavnosti. Tudi če je dokumentarec popolnoma izmišljotina, si lahko priznamo, da se ogromno zlorab zgodi ravno v takšnih okoliščinah; otrok zaupa odraslemu, ta z njim čustveno manipulira in mu vcepi prepričanje, da njunega odnosa ljudje ne bodo razumeli, ker gre za “posebno” ljubezen. Dokumentarec tako ponudi razumevajočo analizo položaja, v katerem se znajde žrtev zlorabe in zakaj ta pogosto omenjeno dejanje zamolči.

Povezana slika

Na tem mestu bi bilo kakopak zelo neprimerno presojati, kaj je res in kaj ne. Jackson se pred obtožbami ne more več braniti, dokumentarec pa je prav tako zastavljen enostransko in pred kamero povabi zgolj tiste, ki lahko potrdijo navedbe o zlorabah. Poleg neprijetnih in pogosto grafičnih opisov zlorab pa film šokira z izjavami staršev obeh intervjujancev, ki so bili – milo rečeno – boleče naivni ali pa tako zaslepljeni z Jacksonovo slavo in denarjem, da so mu mirno dopuščali izvajanje domnevnih nečednih dejanj. Le kaj s naj misli gledalec ob izjavi, da je mati enega od otrok mirno dopustila, da njen 7 – letni sin spi z Jacksonom v isti sobi ali pa ga mu prepusti v varstvo za skoraj teden dni in še to na posestvu, kjer kilometre daleč ni nikogar? Če je Jackson resnično zlorabljal otroke, se ni za čuditi, da je prihajalo do takšnih dejanj, glede na strašansko naivnost in malomarnost staršev.

Rezultat iskanja slik za leaving neverland

Na koncu si bom privoščil še osebno izpoved; sam osebno menim, da Jackson ni zlorabljal otrok in da je bil zgolj kompleksna osebnost s posebnim načinom življenja. Po drugi strani pa nočem tiščati glave v pesku in malikovati Jacksona do te mere, da bi obtožbe o zlorabah jemal za popolne izmišljotine. Sem človek, ki želi prisluhniti obem stranem še tako občutljive problematike in si ustvariti lastno sliko dogajanja. Stvari, povedane v dokumentarcu, se na več mestih srhljivo ujemajo, izpovedi pa so na trenutke preveč pretresljive, da bi jih jemal z rezervo. Kaj je res in kaj laž, pa bo povedal čas, pričujoči dokumentarec pa bi si moral pogledati vsak in si ustvariti svoje mnenje.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *