images-w1400

L’empire de la perfection (2018)

McEnroe je bil sredi osemdesetih let skoraj popoln teniški igralec. Nepremagljiv, koleričen in konflikten. Pravi medijski magnet in športni fenomen. Francozi so ga na Odprtem prvenstvu v Roland Garrosu zato analizirali s prav posebnimi kamerami, ki so spremljale samo njegovo gibanje, okoli njega pa se je vrtel buren medijski svet, ki mu je večkrat prišel do živega. Režiser Julien Faraut je iz arhivskih posnetkov zmontiral bizarno analizo genialnega atleta in provokatorja.

mv5bzwyzzgzhmwytzjmwys00mddlltg3mwetnzkzmtbjzwmwzdvjxkeyxkfqcgdeqxvyntc5otmwotq-_v1_sy1000_cr0013731000_al_

“Film laže, šport ne.” Če bi slepo zaupali filmskemu opisu in marketinško motiviranim enovrstičnim kritikam tega kvazi športnega dokumentarca, bi bil John McEnroe: Cesarstvo popolnosti mojstrovina, vsaj kar se tiče osebnih športnih zgodb, ampak je vse prej kot interesantna karakterna študija. To ni film o tenisu in to ni film o Johnu McEnroeju. Vsaj ne takšen, ki bi ga teniški navdušenci cenili in ostali spremljali z zanimanjem. Dolgočasna in brezživljenska narativa v stilu starejših poučnih filmov, ki so v osnovne šole prišli še na enobarvnem televizorju, spremlja bizarne instruktivne posnetke o teniški tehniki, ki so jo začeli razvijati in bolje raziskovati v sredini prejšnjega stoletja. Precej žalostno glede na to, da je muza filma eden najbolj karizmatičnih igralcev v celotni teniški zgodovini, finale Roland Garrosa iz leta 1984 pa je bil ne boj, ampak mesarsko klanje. Film ne prikaže ničesar od tega, ampak raje uspava s tem, ko ugotavlja skrivnosti igre Johna McEnroeja, čeprav jih tekom devetdeset minut, kolikor traja film, spoznamo bore malo.

To je tip dokumentarca, ki premleva realnost športa, uporablja citate Jeana-Luca Godarda, kaže slabe računalniške animacije, igra glasbo skupine Ramones, vsebuje avdio odsek iz filma Pobesneli Bik (Raging Bull, 1980) in prikazuje teniške posnetke z glasbeno spremljavo Mozartovega piano koncerta v C duru. Zmešan, kot je bil v najboljših časih John McEnroe. Delno film o teniški igri in delno karakterna študija, ki se osredotoča na Roland Garros in famozni finale, kjer je Američana v napeti tekmi s 3–6, 2–6, 6–4, 7–5, 7–5 premagal Ivan Lendl. Naslednje leto je Čeh v finalu izgubil proti Matsu Wilanderju.

mv5byjniytcynjqtnwu2zs00ytnklwi1nzytodixmtliogjizmvhxkeyxkfqcgdeqxvyntc5otmwotq-_v1_sy1000_cr0013731000_al_

Težko reči, kaj film sploh skuša biti. Recimo, da išče vzporednice med dokumentarnim filmom in tenisom, le da je tenisač tokrat v vlogi režiserja, ki narekuje tempo in reže kadre s tem, da skrajša točko in pride na mrežo. John McEnroe je bil mojster omenjenega stila igre in tega, da je kontroliral potek tekem od začetka do konca, in vedno ko mu je nekdo želel zasesti režiserski stolček, je svoje nezadovoljstvo stresel nad sodnike ali gledalce na tribuni. Tehnikom filma je sporočil, zakaj je prišlo do prekinitve. In recimo, da film govori o akterjih dokumentarca, v tem primeru o teniškem šampionu z izrazito disonanco med samopodobo in tem, kako so ga videli drugi. Njegov zaničevalen odnos do medijev je dokaz tega, francoski novinarji pa so bili že od nekdaj neizprosni. Največja kvaliteta dokumentarnega filma, ki nosi naslov po “podlem dečku” tenisa, so arhivski posnetki tekem in do sedaj redko slišanih prepirov med McEnroejem in glavnimi sodniki.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *