veronica_still_0

Veronica (2017)

Poznan po svojem delu na franšizi Rec., se je španski režiser Paco Plaza tokrat obrnil k zgodbi o petnajstletnici, ki jo igra novinka Sandra Escacena. Po tem, ko se je med sončnim mrkom spogledovala s ploščo ouija, je Veronica prebudila nekaj, kar ji je sledilo domov. Zlo se odloči terorizirati dekle in njeno družino (ne pa tudi druge, ki so uporabljali ploščo, kar je malce nenavadno). Ker njihova mama dela nočne izmene v lokalni kavarni, so otroci, ki so brez očeta, prepuščeni sami sebi, in Veronica kot najstarejša je odgovorna za to, da vsakodnevno družinsko življenje teče, kot bi moralo.

Sama konceptualna ideja otrok, ki so v odsotnoti staršev terorizirani v stanovanju sredi Madrida, bi morala biti dovolj dobra za klavstrofobičen občutek in solidno grozljivko, saj se na tej točki hitro spomnimo na Repulsion (1965) in The Tenant (1976), dva odlična filma s podobno tekmatiko režiserja Romana Polanskija. Ampak Veronice, ki je k nam prišla pod okriljem Netflixa, žal ne krasi taista zlovešča atmosfera. Psihološka groza osamljenih duš v gosto naseljenih mestnih stavbah je premalo raziskana, s čimer film ne izkoristi potenciala, ki se mu ponuja. Zgodba se nikoli resnično ne nasloni na absolutno ranljivost protagonistov, strah pa je posledično izmuzljiv.

08-veronica-2-w700-h700

Namesto tega se film opira na bolj konvencionalne “jump scare” trenutke in sorazmerno nepresenetljive pripovedne zasuke. Medtem ko je prisotno tudi verižno kajenje slepe nune, ki je šolskim otrokom znana kot “sestra smrt” . Ta film ideološko postavi v okvir religije in opozarja, da je Veronica s svojimi dejanji opustila svet Boga – “Bog nima ničesar opraviti s tem. Pustite ga iz tega!” – ji odgovori glavna junakinja filma, ki pa takšnih teoloških in metafizičnih razprav (in morebitne implicitne grozote) ne nadaljuje. Zlati v žanru, ki je izpod rok Williama Friedkina ponudil morda celo najboljšo grozljivko vseh časov The Exorcist (1973), je to veliko razočaranje.

mv5byziymtewyjetmdm0nc00odu4lwizowutmjgzzdjindgxzjewxkeyxkfqcgdeqxvynjuxmjc1otm-_v1_sx1777_cr001777906_al_

Drugo mnenje: Največjo težavo sem imel pri tem, da mi je bil dolgočasen, ni bil strašen. Ne vem, če sem kaj spregledal, všeč mi je blo, da je dost groze lepo vidne in se dogaja tudi podnevi, ampak sam creature, sama zgodba, blind nun, malce nadležna protagonistka in preveč konvencionalna struktura nepremožne družine z odsotno materjo in izgubljenim očetom .. Ne vem, ni slaba, nikakor ne, sam ne vidim tukaj ničesar izstopajočega.

Le kdaj se bodo mlada dekleta naučila, da s ploščami Ouija, katerih namen je vzpostaviti stik z mrtvimi, ni šale? Očitno nikoli. Bomo pa vsaj gledalci vedno znova deležni kakšne dobre grozljivke, kar Veronica vsekakor je. Gre za špansko nadnaravno srhljivko, posneto po resničnih dogodkih, ki so se pripetili junija 1991 v južnem Madridu, ko je 18 – letno Estefania Gutierrez Lazaro med seanso s ploščo Ouija obsedla nevidna demonska sila, kar je sprožilo val nepredvidljivih in šokantnih dogodkov. Če ste pripravljeni verjeti tej zgodbi, je stvar vaše odločitve, vendar pa to niti ni tako pomembno, saj nas bolj kot avtentičnost vsebine zanima uspešnost njene preslikave na velika platna. Iz tega vidika je Veronica bolj ali manj zadetek v polno, saj gre za izredno atmosferično, napeto, na trenutke zelo strašljivo in dobro odigrano grozljivko, ki pa v okviru zgodb o demonskih obsedenostih ne odkriva ničesar novega in se predvsem v zadnjem delu postane preveč rutinska in nasičena s posebnimi učinki, vendar na srečo uspe obdržati gledalčevo pozornost do konca in potešiti njegove apetite po kvalitetni strašljivki. Med adute še velja omeniti prepričljivo obuditev 90. let z izborom nalezljive glasbe in simpatičnih vizualnih sladkorčkov, prepričljive like, ki so resda malce neumni, vendar ne preveč ter zvrhan koš domiselnih trikov, ki gledalca večino časa držijo v napetosti. Za gurmane filmskih grozljivk.

Vid Šteh

mv5bmgiyyjjjndety2exzc00ogjllwiymgqtnthinde3yjk2nza0xkeyxkfqcgdeqxvynjuxmjc1otm-_v1_sx1777_cr001777906_al_

Veronica je bila močno promovirana kot “najstrašnejši film doslej”, vendar se zdi to izjemno pretenciozno, če pogledamo, kakšna škatla poceni trikov je v resnici. Film naj bi temeljil na resničnih dogodkih, toda bežen pogled na vire kaže, da je le ohlapna prilagoditev, ki jo je navdihnila zgodba o Estefaniji Gutierrez Lazaro. Ta je umrla v bolnišnici nekaj mesecev po igranju s ploščo ouija in je doživljala napade ter halucinacije.

Mlada igralska zasedba je sicer uspešna, vendar kljub temu in nespornemu razumevanje žanra, ki ga imajo ustvarjalci, film nikoli ne doseže pravega strahu. Režiser se zateče k vrsti zanimivih prijemov, ki stopnjujejo napetost, končajo pa se z razočaranjem. Groza najstnice, ki se bori za varnost svojih bratov in sester v svetu brez zaščite odraslih, bi morala v gledalcu prebuditi strah, namesto tega pa se pojavi vprašanje, kdo za vraga je izrekel, da je to najstrašnejši film vseh časov.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *