525444-1920x1080_header_hb

Hellboy (2019)

Na podlagi stripov Mikea Mignole se Hellboy, ujet med svetovi nadnaravnega in človeškega, tokrat bori s staro čarovnico, ki je trdno odločena, da izpelje maščevanje do konca. V tretjem delu, tokrat pod režisersko taktirko Neila Marshalla, ki je zamenjal Guillerma del Tora, in v glavni vlogi z Davidom Harbourjem namesto Rona Perlmana je dogajanje postavljeno v Anglijo v petem stoletju. Kralj Artur premaga Krvavo kraljico (Milla Jovovich), in ko se ta vrne v sedanjost, je na Hellboyju (David Harbour) in njegovi druščini, da jo zaustavijo. Prvi prizor, ki ga vidimo v filmu, je gnilo truplo, katerega viseče oko žveči vrana, ki naznanja smrt in pogubo. Ta groteskna predzgodba, ki nakaže prihajajočo srednjeveško klanje, nas postavi v temačno obdobje zgodovine. In to s prekleto dobrim razlogom, kot nam pove vsevedni pripovedovalec Ian McShane. Veliko krvi, raztrganih udov in raztresenega črevesja. Hellboy je brezkompromisen, vulgaren in smrtonosno zlovoljen.

06-l_arjvl9w

Ampak kako nadaljevati nekaj, kar je bilo tako dobro, in to z materialom, ki ni ravno vreden filmske upodobitve? Hellboy si je skopal lastno jamo, saj so se oboževalci franšize obrnili proti filmu, še preden so ga videli, pa čeprav je Harbour v naslovni vlogi izjemen. So pa zato toliko manj izjemni vsi ostali okoli njega. Neposrečena igralska zasedba in zgodba, ki prizor za prizorom brezciljno hiti k manjšemu razočaranju in na koncu ostane ločena od konteksta, ki bi pojasnil, zakaj je karkoli od videnega pomembno. Po drugi strani pa ima tudi nesmisel svoj smisel. Hellboy je brezglavo zabaven in kratkočasen.

Režiser Neil Marshall je znan po svojem filmskem prostaštvu, direktni dostavi udarcev in letečih okončinah. Tudi tokrat nam predstavi Hellboyja, ki je tipičen antijunak, zgodba pa je pravljica in prav nič več od tega. Nekaj zgodovinsko resničnih dogodkov, ki jih preplete v izmišljotino, ampak zaradi sarkastičnega tona film kot celota deluje. Čudovito posneti akcijski prizori s širokim zaslonom, pri katerem točno vidimo, kaj se dogaja na zaslonu, so vredni dolge minutaže. Vrednejši tudi od kakšnih šablonskih pripovedih o reševanju sveta, ki jih v obliki bolj znanih superherojev na velikem zaslonu videvamo zadnje čase. Hellboy si zasluži boljšo oceno, pa čeprav gre samo za mačo fantazijsko pustolovščino z nemalo lomljenja kosti.

03-l_tvzejdy


Drugo mnenje: Stripovski (anti)heroj iz pekla Hellboy je bil doslej deležen dveh filmskih adaptacij v režiji oskarjevca Guillerma del Tora in z izvrstnim Ronom Perlmanom v glavni vlogi. Sicer je bil načrtovan še en film v del Torovi peklenski trilogiji, vendar do realizacije zaradi številnih razlogov ni nikoli prišlo. Letos se Hellboy vrača v popolnoma novi preobleki, kjer je Perlmana je zamenjal David Harbour (večina od vas se ga verjetno spomni iz priljubljene nadaljevanke The Stranger Things). In naj že na samem začetku povem, da je Harbour daleč najboljši del filma; njegov Hellboy v marsičem spominja na Perlmanovega, vendar hkrati premore dovolj karizme, odrezavosti in elegance, da ne deluje kot navadna kopija. Žal pa se tu moje pohvale glede filma tudi končajo; Hellboy namreč v današnjem času, ko je večina stripovskih filmov prerasla klišeje iz 80. in 90. let ter se povzpela na novo ustvarjalno raven, deluje utrujeno, nedomiselno in predvsem dolgočasno. Celoten film bi lahko opisal s tremi besedami; hoja, razlaganje in pretepanje. To je vse, kar večina likov počne; hodi od enega kraja do drugega in razlaga zgodbo, ki je na površju dovolj enostavna (četudi klišejska in generična), vendar jo po nepotrebnem zaplete do te mere, da gledalec že nekje na polovici izgubi interes. Verjetno ne bi znali našteti, kolikokrat v filmu se pojavi flashback ali prizor z razvlečenim “epskim” govorom, ki razlaga, zakaj je zgodba pred nami tako strašno pomembna. Stvari še poslabšajo liki, ki so z izjemo Hellboyja že kar žaljivo prazni in potrata dobrih igralcev (še posebej Iana McShana in Sashe Lane) ter niti malo impresivna akcija, ki misli, da bo z ekscesnim prelivanjem krvi in lomljenjem okončnih obdržala gledalčevo pozornost. Nič ne bo in očitno so to pogruntali tudi gledalci; Hellboy je že prvi vikend predvajanja pogorel na blagajnah in najverjetneje bo kmalu romal na smetišče zgodovine. In če smo iskreni; tja tudi spada.
Vid Šteh

01-l_xbhtckg

Flm se poigra z idejo usode in naključij, ter se nenehno sprašuje, čemu so se poldemona usmilili ob njegovem prihodu na zemljo. Iz pekla pobegla zver gradi svoj cinični karakter ter obnovi odnos s svojm očetom, ki je pomembna figura v njegovem življenju, scenarij pa se pametno obrne na vprašanje, ali je res potrebno vsakršno grožnjo uničiti s silo. Njegovo vrsto so zatirali od samega začetka, medtem ko je on postal eno največjih orožij človeka. Ta dualnost v liku Hellboyja je izredno zapeljiv element, ki osmisli tudi njegove nasprotnike, v tem primeru prekleto čarovnico, ki jo je sam Artur s čarodejem Merlinom razkosal na dele in jo pokopal v krstah po vsej deželi.

image

V filmu so zgolj nametani namigi, kaj vse bi ta lahko bil, kar pa ne pomeni, da Hellboy razočara. Že v uvodu izstreli opozorilo, da gre za visceralno demonsko nadaljevanje zgodbe o pol pošasti in pol človeku, ki lovi druge pošasti. Osovražen od ljudi, jih Hellboy vseeno brani in varuje. Alegorija trpečega bitja iz pekla, ki bije bitko proti lastnim bratom in sestram, skriva še velik potencial, saj jo prevečkrat zasenči prelivanje krvi, a vseeno ponudi dovolj mesa na kosteh, da nasiti apetit. Nova smer serije filmov je občutno temačnejša, bolj odrasla in zrela, a hkrati infantilna in plehka v izvedbi. Ampak kot že rečeno, tudi brezciljno špricanje CGI krvi je lahko peklensko zabavno.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *