mv5bzjlly2iznzetzgi2ms00zduxltk0zdytyzexodk3mwuyn2exxkeyxkfqcgdeqxvynjewntm2mzc-_v1_sx1777_cr001777734_al_

Mom and Dad (2017)

Najnovejši film ameriškega režiserja Briana Taylorja nosi naslov Mom and Dad (2017). Deli ga z znamenitim eksploitacijskim filmom iz leta 1945: takrat je šlo za izobraževalni dokumentarec, ki je občinstvo poučeval o spolni higieni, končal pa se je z neolepšanimi prizori rojstev. 73 let kasneje smo priča njegovemu popolnemu nasprotju – filmu, ki otrok in starševstva ne propagira, temveč ju (resda precej površinsko) prevprašuje.

Nagon, ki starše v želji po ščitenju svojih otrok v skrajnih primerih pripravi tudi do tega, da njihovo življenje postavijo pred lastnega, je iz povsem neznanega razloga sprevržen v lastno nasprotje. To privede do epidemije, v kateri se nehote znajdeta tudi Brent Ryan (Nicholas Cage) ter soproga Kendall (Selma Blair). Na njuna otroka Carly (Anne Winters) in Josha (Zackary Arthur) nenadoma preži grožnja, ki izhaja iz najmanj pričakovanega vira.

mv5byjiyzdbjzgmtmjgxmi00zgiyltgxntutzmfiyjzizdnjymezxkeyxkfqcgdeqxvynjewntm2mzc-_v1_sx1777_cr001777743_al_

Vpliva omenjene filmske klasike predlanska zmes grozljivke in komedije gotovo ne bo dosegla, saj je pomanjkljiva tako po tehnični kot vsebinski plati, pri čemer je glede na zvrst pravzaprav bolj moteč prvi vidik. Pogosta je agresivna, nenadna montaža, ki se napetim situacijam, v katerih je uporabljena, sicer poda, a jih obenem oropa kakršnekoli koherentnosti. Eksperimentiranje se nadaljuje z uporabo različnih barvnih filtrov, ki izginejo tako hitro, kot se pojavijo, in glasbeno podlago, ki se na noben način ne poda dogajanju (v tragičnih situacijah je glasba denimo velikokrat poskočna); ti stilistični prijemi pripomorejo k absurdnemu tonu filma in sprva učinkujejo kot zanimiva novost, sčasoma pa utegnejo marsikomu načeti živce.

mv5bztu5mzhimtqtzwe3mi00ntk4lthlmtitmtbjzgzmntyyowm3xkeyxkfqcgdeqxvynjewntm2mzc-_v1_sx1777_cr001777747_al_

Z izjemo Cagevega čustvenega monologa, v katerem hrepeni po izgubljeni mladosti in obžaluje odločitev za družinsko življenje, je potencial, ki ga odpira tako drzna premisa, neizkoriščen. Taylor se raje posveti neizogibnim norčijam, do katerih vodi. Slednje so prisotne vseskozi, a se prično v drugi polovici stopnjevati, nakar se brez kakršnegakoli opozorila končajo, tako pa je tudi s samim filmom.

Režiserju, ki je s Cagem sodeloval že pri Duhu maščevanja (Ghost Rider: Spirit of Vengeance, 2012) si za igralčeve značilne izpade tudi tokrat ni potrebno izmišljevati izgovorov. Kot se spodobi, so številni in zapomnljivi: izstopajo celo v tem precej nenavadnem izdelku.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

One thought on “Mom and Dad (2017)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *