mv5bngeyowqxyjitngizoc00mjbmltgzogqtmdawmzqxzgu2mjy5xkeyxkfqcgdeqxvyntc5otmwotq-_v1_sy1000_cr0014991000_al_

Serenity (2019)

Ste kdaj naleteli na zanič film, v katerem ste uzrli igralskega težkokategornika in se vprašali: “Komu je bil tip dolžan, da je moral nastopiti v takšnem skropucalu?” Takšen preblisk me je doletel ob ogledu trilerja Serenity, v katerem v glavnih vlogah nastopata oskarjevca Matthew McConaughey in Anne Hathaway. Okvirna zgodba spregovori o zapitem ribiču, ki ga nekega dne obišče bivša žena s prošnjo, da bi ji pomagal umoriti njenega nasilnega moža. A osrednji zaplet predstavlja samo eno od mnogih vsebinskih plasti, ki postopoma zaidejo v vode absurdnega.

Zgodba: Na majhnem karibskem otoku prične kapitana ribiške ladje (Matthew McConaughey) preganjati skrivnostna preteklost, potem ko se nanj po pomoč obrne njegova nekdanja žena (Anne Hathaway). Slednja ga namreč prosi, naj ubije njenega sedanjega moža. Kmalu se izkaže, da kapitanova nova realnost ni tisto, kar se zdi na prvi pogled.

mv5bmziznzq0zmutnmiyns00otm3ltkzzjktzwe3zgq3mtzindizxkeyxkfqcgdeqxvyntc5otmwotq-_v1_sy1000_cr0014991000_al_

Matthew McConaughey in Anne Hathaway sta oba (zasluženo) dobitnika oskarja za svoje igralske dosežke in veliki filmski imeni, katerih skupni nastop smo že lahko občudovali v Nolanovem ambicioznem eposu Interstellar. Ravno zato sem šokiran, da je dvojica privolila na sodelovanje v tako zmedeno strukturiranem, cenenem in obupno dolgočasnem zmazku, kot je Serenity. 

Okvirna zgodba o ribiču, ki ugodi prošnji svoje bivše žene, da umori njenega nasilnega moža, vsaj v prvi polovici tako po stilu kot vsebini spominja na cenene trilerje iz 90. let, po katerih so se sprehajala tretjerazredna igralska imena. In točno s takšno igro postrežeta McConaughey kot Hathawayjeva; kot povprečna igralca iz slabe televizijske žajfnice ne pa kalibra, ki sta svoje čase prejemala nagrade za svoje igralske kreacije.

mv5bntniytjjzwitnja1ni00odq5lthhnjgtzdzizgu2n2mxndixxkeyxkfqcgdeqxvyntc5otmwotq-_v1_sy1000_cr0014991000_al_

Drugo mnenje: Vedrina je izredno bizaren film, ki bega s svojo dvojno naravo; po eni strani je produkcijsko kvaliteten izdelek z zvezdniško zasedbo, po drugi pa je njegov scenarij tako patetično plehek, nemogoč in nenaraven, da ni videti konca zmešnjavi. Dilla (McConaughey) preganjajo spomini na njegovega mrtvega sina, hkrati pa ga po otoku lovi skrivnostni in povsem nelogični prodajalec ribiške opreme. Ton film je kompletno zgrešen, in kot da bi ustvarjalci med sabo stavili, kako daleč lahko gredo z bedastočami in nesmisli. Film proti koncu sicer odgovori na nekaj vprašanj, a ostane begajoč na vseh nivojih; slaba zgodba, čudne igralske predstave in ena napačna izbira ustvarjalcev za drugo. Slabših odločitev ne bi mogli sprejeti. Režiserska polomija. Škoda talenta, vključenega v projekt.

Gal Jerman

This slideshow requires JavaScript.

Ne pomaga niti dejstvo, da je cel film posejan z lenobnimi žanrskimi klišeji (srboriti in noirovsko razpoloženi glavni junak, trpinčena usodna ženska z blond lasmi, njen zapit, nasilen in neurejen mož), glasba je generična in pozabljiva, podobe obmorskega okolja presenetljivo neatraktivne in dialogi tako butasti, da film tudi v najbolj resnih trenutkih pahne v vode avtoparodije. Toda češnja na vrhu torte je druga polovica filma, ki brez pravega razloga v zgodbo vplete elemente fantazije, metafizičnega trilerja in psihološke drame o doseganju pravice, ki je skozi ves film simbolično prikazana v podobi orjaškega tuna (ne, ne hecam se!). Serenity je slab film, toda hkrati tako bizaren in zmedeno izpeljan, da je že skoraj vreden ogleda.

Vtis:

IMDb

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Google+Share on Facebook

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *